|
Blogovski zapisi
|
»Deset zapovedi« Društva za pomorsko pravo Slovenije ob svetovnem dnevu pomorstva |
|
|
|
Prispeval: Peter Mesarec
|
|
sreda, 30. september 2009 |
|
Že ob svetovnem dnevu oceanov smo poudarili, da so oceani in morja naša skupna odgovornost, kajti živimo na planetu Ocean, kjer imamo eno samo podnebje in le eno samcato prihodnost. Žal postaja naša modra dediščina vedno bolj oljnata, sintetična, pozidana in vsestransko onesnažena greznica, ki jo za nameček temnijo in grenijo podnebne spremembe.
Svetovni dan pomorstva določijo države po svoji presoji običajno v zadnjem tednu septembra, osrednji dogodek pa organizira Mednarodna pomorska organizacija (IMO), ki je letos potekal 24. septembra 2009 in je posvečen boju proti podnebnim spremembam.
Ob tej priliki Društvo za pomorsko pravo Slovenije ponovno ugotavlja, predlaga in ponuja svojo pomoč:
-
Država je dolžna zagotoviti vsestranski razvoj trajnostnih, okolju prijaznih pomorskih dejavnosti v skladu z Resolucijo o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije iz leta 1991. Toda pomorstvo nikakor ne tvorijo zgolj ladjarstvo, ladjedelništvo, navtični turizem in podobne »industrijske« dejavnosti, temveč iz dneva v dan bolj pomembno umno varovanje morskega okolja pred škodljivimi posegi, modro prostorsko planiranje obalnega ter priobalnega območja in dosledna pravilna in pravična uporaba morskega javnega dobra v skladu s predpisi. Zaradi izjemne občutljivosti Severnega Jadrana in še posebej majhnega slovenskega morskega »bazenčka« (le še 25 odstotkov naše obale je v naravnem stanju!) si ne smemo in ne moremo privoščiti načrtovanih treh otokov ob izolski obali, plinskih terminalov in podobnih »morskih pošasti«!
-
Država mora na podlagi 72. člena Ustave Republike Slovenije skrbeti za zdravo življenjsko okolje, do katerega ima vsakdo ustavno pravico. »Skrb« ne pomeni le preventivno, represivno in kurativno ukrepanje, temveč tudi izboljševanje (morskega) okolja!
-
Zato naše društvo podpira vložitev tožbe zopet Italijo na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, če sosednja država ne bo umaknila projekta izgradnje kateregakoli plinskega terminala, še posebej pa »aktualnega« v Žavljah ali sredi Tržaškega zaliva blizu slovenske meje, ker je nevarnost za ljudi in naravo po večinskem mnenju neodvisne stroke prevelika!
-
Slovenija mora ratificirati vse mednarodne sporazume, ki urejajo varovanje morskega okolja pred onesnaževanjem in uničevanjem ter zagotoviti njihovo spoštovanje v praksi, kar velja tudi za evropske predpise. Še zlasti bi morala v najkrajšem možnem času ratificirati Mednarodno konvencijo o nadzoru in upravljanju z ladijskimi balastnimi vodami in usedlinami (2004) in Mednarodno konvencijo o odstranjevanju ladijskih razbitin (2007)
-
Država bi morala pospeševati izobraževanje novih pomorščakov in izboljševati njihov položaj, zato bi morala med drugim ratificirati Konsolidirano konvencijo Mednarodne organizacije dela o pomorskih delovnih razmerjih (2006)
-
Društvo je ob evropskem dnevu pomorstva 20. maja 2009 priporočilo slovenski vladi, da 23. septembra 2009 v Rotterdamu podpiše novo Konvencijo Združenih narodov o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, ki v celoti ali delno poteka po morju (Rotterdamska pravila), glede ratifikacije pa naj se odloči po posvetovanju z Evropsko komisijo oziroma drugimi članicami Evropske unije. Žal v Rotterdamu ni bilo uradnega slovenskega predstavnika, kar ni bila modra poteza. Konvencijo je zaenkrat podpisalo 16 držav, med drugim 6 članic EU (Danska, Grčija, Nizozemska, Poljska, Španija in Francija), kakor tudi ZDA, Norveška, Švica in druge.
-
Slovenija bi morala v največji možni meri sodelovati s svojim stalnim predstavnikom pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) v Londonu, mu zagotavljati vso podporo in tudi na ta način poudarjati svojo pomorsko orientiranost.
-
Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj še letos izdela, državni zbor pa sprejme Resolucijo o celostni pomorski politiki Republike Sloveniji, ki bo temeljila na modri knjigi Evropske uniji iz leta 2007, posebnih smernicah Evropske komisije za pripravo nacionalnih pomorskih politik iz leta 2008 in strategiji pomorskega upravljanja v Sredozemlju iz leta 2009.
-
Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj pripravi prenovljeno, celostno in trajnostno prometno politiko, ki bo med drugim zagotovila bistveno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in tako prispevala k blažitvi klimatskih sprememb in čistejšemu morskemu okolju.
-
Slovenska vlada in naš stalni predstavnik pri IMO bi si morala prizadevati, da Mednarodna pomorska organizacija (IMO) nemudoma razglasi celotno Jadransko morje ali vsaj Severni Jadran za posebno občutljivo morsko območje, kar nam bo omogočilo, da sprejmemo strožje predpise o varovanju morskega okolja.
V Izoli, 25. septembra 2009
prof. dr. Marko Pavliha
predsednik društva
|
|
|
Franco Juri, poslanec v DZ |
|
|
|
Prispeval: Peter Mesarec
|
|
ponedeljek, 28. september 2009 |
|
Državni zbor je že nekajkrat sprejel sklepe, da „plinski terminali ne sodijo v zaprte, plitve in gosto naseljene zalive". Tako zveni tudi nedavni sklep parlamentarnega odbora za okolje in prostor. To spoznanje je zapisano tudi v koalicijski pogodbi in v programu naše stranke . Jasni sklepi državnega zbora izhajajo iz -v uradnih poročilih- zapisanih ugotovitev strokovne medresorske skupine, ki jo je slovenska vlada ustanovila leta 2007, da bi ugotovila čezmejne vplive načrtovanih uplinjevalnikov v Žavljah in sredi Tržaškega zaliva.
Strokovnjaki so, na podlagi izdelanih študij, ugotovili, da je stopnja tveganja obratovanja uplinjevalnikov in plutja LNG tankerjev v Tržaškem zalivu takšna, da so predvidene lokacije nesprejemljive. Posledice morebitne nesreče (ali terorističnega napada) uplinjevalnika ali LNG tankerja bi bile v zalivu uničevalne.Čezmejne vplive pa takšne, da Slovenija ne more in ne sme pristati na umestitev terminalov v Tržaškem zalivu oz. Žavljah.
Študija, ki jo je oktobra 2008 pripravila Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteta za pomorstvo- ( Ocena sprejemljivosti vpliva morskega plinskega terminala in plinskega terminala v Žavljah), ugotavlja- na podlagi izdelanih testov in različnih simulacij -, da bi hujše posledice morebitne nesreče, ob optimalnem spletu okoliščin, segale lahko tudi do 11 km od same nesreče.
Kljub tem pretresljivim ocenam, nekateri lobisti ene od zainteresiranih multinacionalk nas želijo danes prepričati o sprejemljivosti „tehnološko brezhibnega" plinskega terminala celo v Kopru. Omenjena multinacionalka je že naročila (in plačuje) študije, ki naj bi relativizirale že opravljene analize.
Plinski terminal v Kopru naj bi nastal pod Serminom, plinski tankerji pa bi pristajali pri podaljšanjem 2. pomolu Koprskega pristanišča le 1000 m (!) od mestne plaže in starega mestnega jedra. Vmes ni nobenih naravnih ovir.
Kaj bi se lahko zgodilo ob morebitni nesreči in nastankom t.i. goreče luže, zaradi uhajanja plina in mešanja le-tega s kisikom, na taki lokaciji, lahko le ugibamo.
Kakorkoli že, načrtovanje takega objekta, na taki lokaciji, je, po mojem mnenju, potencialno zločinsko ravnanje.
Zagovorniki takega načrta najbrž izhajajo le iz lastnih interesov ali interesa kapitala, ki stoji za njimi. Tudi ko se predstavljajo z „ekološkimi" nazivi.
Zaradi neskladja takega načrtovanja s prostorsko strategijo Slovenije ministrstvo za gospodarstvo ni izdalo družbi TGE energetskega dovoljenja. Vztrajali bomo, da se postopek za načrtovanje tega uplinjevalnika ne začne nikoli.
Že zdaj ekološko preobremenjeni Tržaški zaliv in cel severni Jadran je treba obvarovati pred nadaljnjimi nevzdržnimi in nevarnimi posegi. Zato je potrebno še naprej razvijati vse tesnejše sodelovanje med pravimi okoljevarstveniki, lokalnimi oblastmi in civilno družbo v vseh treh državah, ki si to zaprto, plitvo in gosto naseljeno morje delijo.
Hvala za pozornost!
Franco Juri
|
|
|
Božo Dukić: Plinovodi, naftovodi in terminali – vse za potrošnika – ali res ? |
|
|
|
Prispeval: Peter Mesarec
|
|
ponedeljek, 21. september 2009 |
|
S spreminjanjem načina gradnje naših bivalnih in poslovnih objektov se spreminja tudi način ogrevanja. Začeli smo z rabo lesa in v času industrializacije prešli na rabo premoga. Po drugi svetovni vojni se je vzporedno z razvojem avtomobilske industrije razvila tudi naftna industrija. Pričelo se je intenzivno črpanje svetovnih naftnih zalog in razvijala se je tudi predelava nafte. Eden izmed derivatov, ki se je ponudil trgu, je bil mazut in kurilno olje. Oba produkta sta bila namenjena rabi potrošnikom prvenstveno za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Ko so se pričele pojavljati ugotovitve o omejenosti naftnih zalog, je pričela naftna industrija ponujati potrošniku zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Z ugotovitvijo, da je šteti plin med energente, kateri so čistejši pri svojem izgorevanju, se je pričela plinifikacija intenzivno širiti vzporedno s povečevanjem plinskega omrežja.
Tako lahko ves čas razvoja rabe različnih energentov za ogrevanje zasledujemo tudi zasledovanje potreb potrošnika po njegovem udobju. In vsi v tej verigi želijo maksimalno ustreči potrošniku.
Zaradi ugotovitve, da fosilna goriva pri svojem izgorevanju soproizvajajo tudi toplogredne emisije in te emisije vplivajo na klimatske spremembe je bil mednarodno sprejet Protokol o zmanjševanju emisij v Japonskem mestu Kyoto, po katerem je tudi dobil ime. V roku enega leta se pripravlja sprejem dokumenta na nivoju članic EU, da bodo vse zmanjšale rabo fosilnih goriv in s tem zmanjšale toplogrednih emisije za 25% in sočasno povečale rabo trajnih virov energije za nadomestitev rabe fosilnih goriv.
In v namen zadovoljitve potrošnikov želijo veletrgovci s plinom zagotoviti svojim potrošnikom brezskrbno dobavo v vseh letnih časih. Eni želijo to doseči z izgradnjo plinovodov, drugi z izgradnjo plinskih terminalov, tretji pa še z izgradnjo naftovoda, ki bi potrošniku zagotavljal brezskrbno dobavo energenta.
V tekmo za izgradnjo pa se želi vključiti še politika,ki deli Evropo na prozahodno in prorusko. Oba plinovoda Južni tok in Nabucco naj bi oskrbela Evropo z zemeljskim plinom iz dežel pod ruskim vplivom in iz dežel brez ruskega vpliva. Naftovod pa si išče pot iz obale Črnega morja preko Balkana do Tržaškega zaliva. V to dirko pa se vzporedno vključujejo tudi investitorji v izgradnjo plinskih terminalov. Investitorji v plinske terminale namreč nameravajo po morju prevažati zemeljski plin v tekočem stanju in ga v plinskih terminalih povrniti v plinasto stanje.
In vse to za zadovoljitev potreb potrošnika. Nihče od investitorjev pa se ne vpraša kaj dejansko potrošnik potrebuje in kaj si želi ter kaj potrošniku prinaša prihodnost.Res je, da nas je vsak dan več, res pa je, da se tudi naša gradnja spreminja in so objekti vedno bolj toplotno izolirani. Pri tem pa investitorje ne zanimajo prihajajoče spremembe pravnih predpisov o rabi energentov.
Slovenski mediji in verjetno tudi ostali v državah članicah EU in izven njih vedno več medijskega prostora namenjajo klimatskim spremembam, kakor tudi dejstvu, da povečevanju toplogrednih emisij botruje povečana raba fosilnih goriv, to je raba plina in kurilnega olja za ogrevanje. Evropska zveza namerava s pravno prisilo zmanjšati količino toplogrednih emisij. V kolikor posamezna članica ne bo prispevala k zmanjšanju bo morala kupovati tako imenovane »emisijske kupone« od držav članic, katere bodo imele ustrezno zmanjšanje ali bodo zaradi svoje lokacijske pogojenosti proizvedle manj od dovoljene količine.
Vseeno je čigav je kapital v vseh teh organizacijah ,katere želijo z izgradnjo terminalov, plinovodov in naftovodov omogočiti udobnejšo oskrbo potrošnikov v Evropi. Res je samo,da ti investitorji želijo zaradi ustvarjanja lastnih dobičkov na račun potrošnikov še naprej bogateti. In kar je še hujše, ti investitorji s svojim pristopom želijo povečati rabo svojega energenta navkljub potrebi po zmanjšanju toplogrednih emisij zaradi zmanjšanja klimatskih sprememb.Nihče od investitorjev ni opravil analize po dejanskih potrebah po njihovem energentu niti ni predvidel, da bodo potrošniki počasi prešli na trajne vire energije brez soproizvodnje toplogrednih emisj.Vse zaradi manjših klimatskih sprememb.
Nesporno doživljamo neke klimatske spremembe, saj nam mediji prinašajo posnetke o zmanjševanju ledenega pokrivala Zemlje na severu in tudi krčenje ledenikov v Alpah.Tem spremembam je pripisati tudi pojav hudih poletnih neviht z velikimi škodnimi posledicami. Zagotovo bo takšno taljenje ledu imelo za posledico tudi dvig morske gladine in kaj pomeni takšen dvig za 1 meter v Piranu si lahko v tem trenutku lahko samo predstavljamo.
K povedanemu lahko dodamo, da je v planiranih gradnjah čutiti veliko pomanjkanje volje zaščititi potrošnika , kot posledica dobrega lobiranja kapitala investitorjev pri državnih uradnikih, ki pomagajo pripravljati potrebno dokumentacijo. In za vsem tem stojijo posamezne države, katere ničesar ne storijo za povečanje rabe trajnih virov energije,saj vedo, če bi to storile ali izvajale, ne bi bil tolikšen pritisk na investicijo za posamezen energent.
Naj bo to pismo kot opozorilo vsem bralcem,da spremljajo ravnanja posameznih državnih uradnikov in opozarjajo preko medijev na sumljivo ravnanje. Sumljivo ravnanje naj bo vsaka pomoč z besedami ali kakšnim drugačnim ravnanjem v korist investitorjev. Prav tako bo šteti v pomoč investitorjem vsako ravnanje, ki bo namenjeno nasprotovanju rabe trajnih virov energije. K takšnemu ravnanju je šteti tudi ravnanje, katero ne bo omogočalo ustrezne državne pomoči k takšni rabi, kljub temu,da je v državnih planskih dokumentih predvidena pomoč.
Ob zaključku lahko izrazim misel, da bi bili vsi plinovodi,naftovodi in terminali pred časom lahko samo zgodovinski spomin, danes pa bodo spomin na zaviranje tehnološkega napredka.
V Kranju, 20.9.2009
Božo Dukić
IOVE Kranj
Kaj o sebi pravi Božo Dukić:
»Sem ustanovitelj Zveze društev lastnikov malih hidroelektraren leta 1995. Takrat sem vstopil v svet energetike in odkril popolnoma nov svet,do takrat meni povsem nepoznan. Leta 1997 sem bil ustanovitelj zavoda z imenom Inštitut za obnovljive vire energije . Z njim smo naredili nekaj raziskovalnih študij s področja rabe obnovljivih virov energije ( trajnih virov energije). V času od 1997 do 2000 sem opravljal funkcijo generalnega sekretarja politične stranke Zeleni Slovenije ( skupaj z Mihom Jazbinškom ).
Potem pa sem se posvetil predvsem raziskavam možnosti uporabe geotermalne energije za individualno rabo in tudi za poslovne objekte. Tako smo od leta 2003 izvedli že cca 100 projektov rabe energije zemlje za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode. V tem času sem nekaj časa skrbel za izdajo revije Modro sonce. Leta 1999 sem bil nosilec ideje za referendum TET 3. Izvedli smo nekaj strokovnih seminarjev s področja rabe energije zemlje in podzemnih voda. Sedaj pripravljamo raziskavo o možnostih rabe energije morja v koprskem zalivu in sicer za potrebe ogrevanja Bolnice Vadoltra. In zato poznam možnosti rabe trajnih virov energije in vem,da lahko nadomestimo rabo plina in kurilnega olja v celoti. Rad bi videl da gremo posnemat
Švedsko, ki načrtuje ,da po letu 2025 ne bodo več uporabljali nafte za ogrevanja in niti plina.«
|
|
|
Paolo G. Parovel: Nezakonitost in škodljivost plinskih terminalov |
|
|
|
Prispeval: Peter Mesarec
|
|
ponedeljek, 21. september 2009 |
Sono Paolo G. Parovel, giornalista investigativo, segretario di Greenaction Transnational ed autore del dossier AAG (www.greenaction-planet.org), del quale perciò mi assumo personalmente le responsabilità.
Sem Paolo G. Parovel, preiskovalni novinar, tajnik Greenaction Transnational in avtor dosjeja AAG (www.greenaction-planet.org), za katerega osebno odgovarjam.
I fatti sono documentati nel dossier: falsificazione degli studi di fattibilità del rigassificatore, coperture e pressioni politiche, insabbiamento delle indagini penali, pressioni inaccettabili sulla Slovenia.
Dejstva so dokazana z dokumenti dosjeja: ponaredba študij o izvršljivosti uplinjevalnika, politična kritja in pritiski, ustavitev kazenske preiskave, nesprejemljivi pritiski na Slovenijo.
Rimangono da indagare i motivi di questo scandalo italiano ed internazionale.
Za ta italijanski in mednarodni škandal ostanejo razlogi še neraziskani.
Nei Paesi normali e nelle democrazie sane questi impianti vengono costruiti rispettando tutti i criteri di fattibilità e di sicurezza, perché sono investimenti strategici importanti che devono funzionare e durare senza rischi né problemi.
V normalnih državah in v zdravih demokracijah podobne naprave gradijo ob spoštovanju vseh kriterijev izvršljivosti in varnosti, ker gre za strateške in pomembne naložbe, ki morajo delovati in trajati brezhibno in varno.
L'Italia stessa ha rispettato tutti questi criteri per la costruzione del rigassificatore di Porto Viro, sulla costa del Veneto.
Sama Italija je spoštovala vse te kriterije pri gradnji uplinjevalnika v Porto Viro, na obali dežele Veneto.
Non si comprende quindi perché voglia invece violare tutti questi stessi criteri proprio a Trieste, sul confine con la Slovenia, con inganni e pressioni illegali, mettendo in gravissimo pericolo le nostre popolazioni, inquinando l'ambiente, bloccando il porto di Trieste e danneggiando il traffico del porto di Koper-Capodistria.
Nerazumljivo pa je, zakaj naj bi kršili prav iste kriterije ravno v Trstu, na meji s Slovenijo, z nezakonitimi prevarami in pritiski, z veliko nevarnostjo za naše ljudi, ob onesnaževanju okolja, z blokado tržaskega pristanišča ter z oškodovanjem pristanišča v Kopru-Capodistria.
La sola spiegazione possibile è che dietro questo scandalo ci siano interessi molto diversi da quelli del corretto sviluppo economico nel rispetto di tutti, e che siano perciò interessi illegali.
Edina možna razlaga je ta, da za tem škandalom stojijo interesi, ki so zelo daleč od interesov pravilnega gospodarskega razvoja ob spoštovanju vseh, torej od zakonitih interesov.
Questi interessi illegali non sono dell'Italia come Paese, ma di particolari gruppi politici ed economici italiani ed esteri che sono pericolosi per l'Italia come per la Slovenia.
Ti nezakoniti interesi ne zadevajo Italije kot države, temveč le nekatere posebne politične in gospodarske italijanske in tuje skupine, ki so nevarne tako za Italijo kot za Slovenijo.
Adesso la nostra azione comune dovrà essere rivolta, oltre che a impedire la costruzione del rigassificatore, a smascherare questi interessi, con le nostre analisi, attivando la magistratura penale italiana e slovena, e ricorrendo alle istituzioni europee ed internazionali.
Naše skupno delovanje bomo morali sedaj usmeriti ne samo v preprečitev izgradnje uplinjevalnika, temveč tudi v razkrinkanje omenjenih nezakonitih interesov, z našimi analizami, z ovadbami pri italijanskih in slovenskih kazenskih sodnih oblasteh, ter z obračanjem na evropske in mednarodne institucije.
In ogni caso rimane decisivo ed insuperabile il problema locale ed internazionale della sicurezza militare, perché a Zaule i serbatoi del rigassificatore e le navi gasiere sarebbero indifendibili da attacchi terroristici a distanza ravvicinata e ne diventerebbero un obiettivo strategico primario.
V vsakem primeru je odločilen in nerešljiv krajevni in mednarodni problem vojaške varnosti, ker skladišca uplinjevalnika in ladje, ki prevažajo plin, bi v Žavljah neubranljiva pred teroristicnimi napadi na kratki razdalji, in bi zato postala strateške tarce primarnega pomena.
La nube incendiaria causata da un attentato distruggerebbe infatti anche il terminal dell´oleodotto transalpino -TAL, la zona industriale ed oltre metà del porto e della città di Trieste, più Dolina, Muggia e dintorni, con un numero di vittime elevatissimo.
Požarni oblak, ki bi ga povzrocil atentat, bi namrec unicil tudi terminal Cezalpskega naftovoda - TAL, industrijsko cono ter polovico tržaškega pristanišca in mesta, poleg Doline, Milj z okolico, z ogromnim številom cloveških žrtev.
La costruzione di questo rigassificatore dev´essere perciò condizionata, oltre che al consenso della popolazione e della confinante Slovenia, anche a quello della NATO, dell´UE e dei tre Paesi riforniti dal TAL: Germania, Austria e Repubblica Ceca.
Gradnjo uplinjevalnika mora zato pogojevati ne samo volja krajevnega prebivalstva in mejne Slovenije, ampak tudi NATO, ES in treh držav, ki prejemajo nafto iz TAL: Nemcije, Avstrije in Ceške Republike.
Paolo G. Parovel, Trieste - Trst,
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
|
|
Zadnja sprememba ( ponedeljek, 21. september 2009 )
|
|
|
Gas-terminals: Dinosaurs of Carbon Age |
|
|
|
Prispeval: Peter Mesarec
|
|
ponedeljek, 21. september 2009 |
|
Dr. Joachim Gross, dr. med., member of German Green Party since 1980 http://www.gruene.de/themen/klima-umwelt.htm , Member of ISDE - International Doctors for the Environment- http://www.isde.org/
I live in Slovenia, but I still do not speak Slovenian well enough to write such a blog, so I decided to write in English, that it is understandable for the most people here.
Politicians agreed that the industrial countries (including EU) have to reduce CO2 emissions by 80% until 2050. This is to stay with 50% probability within the 2 C range. The effects of climate change are internationally regarded as "more severe than terrorism".
All energy projects of the future must lead to this aim to diminish CO2 emissions. BUT: Gas-terminals actually increase CO2 emissions!
LNG actually causes in many cases higher CO2 emissions than oil. All fossil energies (coal, oil, gas) release CO2 into the air.
Natural gas (methane) contains 20% less carbon than oil but:
-
Exploiting the natural resources releases up to 15% C02 into the air at the spot of exploitation, because many sources contain only 85 % NG, rest is CO2 and removed and released into the atmosphere
-
Deepfreeze and compression needs so much energy that up to 30% more gas has to be burned for that process, causing additional up to 30% CO2 emissions.
-
The transport in big ships uses a high amount of fuel, partly from "boil-off" LNG, partly from heavy oil, causing additional up to 8% CO2 emission
-
The constant compression on the ship and in the tank on-shore uses constantly energy that adds up to CO2 emission
all together LNG is just another fossil energy which is not renewable. It uses the earths atmosphere as a trash bin for waste.
So are the nuclear powerplants the solution?
Even nuclear energy, often regarded as "CO2-free" or "green" is NEITHER "CO2-free" NOR "green".
-
The Uranium resources of the world are already highly exploited. What's left of remainders with low concentration of Uranium must now be extracted with huge amount of energy, causing high CO2 emissions.
-
According to the International Energy Agency IEA (http://www.iea.org/) the peak of nuclear energy production was reached 1985 and it is declining since then. Presently 2% of the worlds energy consumption is provided by nuclear energy with declining tendency (while renewables account 2008 worldwide on 18%). Even a maximum support of nuclear energy could not solve the worlds energy demands.
-
Nobody in the world has so far a solution for the storage of nuclear waste. The nuclear waste must be stored safely for periods that are so long that they are not forseeable: For example Plutonium 239 (one ingredient of nuclear waste) has a halflife of 24.000 years. It must be stored at least 10 halflifes = 240.000 years. Plutonium is produced in every nuclear power plant. It is highly toxic and carcinogenic, only 0,008 mg are estimated to cause cancer in human beings. Worldwide every year nuclear waste is produced in tons by the power plants. For instance if Jesus Christ would have built nuclear power plants, of the 240.000 years still 238.000 years would be left. How many earthquakes and wars did we have since Jesus Christ? No country has so far created a safe storage. For example Germany: The only working storage-place "Asse", former salt mine, more than 900m deep, was declared to be safe for eternity. In 2009 it became public that waters broke in, mixing with waste, and there is now radioactive base flowing around. Experts already think of evacuating the place, but where to put the waste? Nobody knows. Every pizza stand in industrialised countries would have to close, if the owner could not make evidence of a waste disposal when the inspection comes, but there is already 60 years of nuclear power plants and not a single long term waste disposal worldwide. http://www.spiegel.de/wissenschaft/mensch/0,1518,562263,00.html http://mediathek.daserste.de/daserste/servlet/content/2907730;jsessionid=6F0646E2BAF0869A728977914BA81966?pageId=487910&moduleId=310918&categoryId=&goto=&show=
Nuclear energy is no solution for our energy demands. It is unresponsable because it will burden thousands of our childrens generations with dangerous waste for our present small energetical profit.
What we need in the future is renewable energy that does not cause waste! Wind-Energy, solar-Energy and geothermal energy could provide us more energy than we actually need, without dangerous waste. Examples:
Safe and clean energy production is possible, for Slovenia, for Italy, for Europe and the world. It can be extended from 18% now to 100% in the future with the technology we already have now at prices that are not higher as they are now.
We as citizens have to make it clear to our politicians, that we want safe and clean energy, not climate change and radioactive waste! No more investments into dinosaur-energy protects like gas terminals and nuclear power plants, but intelligent, modern, international and interconnected clean energy projects of the future!
Pictures:
40 off-shore wind-farms in Germany will produce electric power for 12 million households, according to the governments plans.
Radioaktive storage Asse/Germany survived only 30 years, although made to store nuclear waste for eternity: Now water broke in and made a radioactive soup 750 metres below ground. Experts are without clue where to put the waste now.
|
|
Zadnja sprememba ( ponedeljek, 21. september 2009 )
|
|
| | << Začni < Nazaj 1 2 3 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1 - 9 od 25 |
|