A free template from Joomlashack

A free template from Joomlashack

Medkulturni dialog
Znanje in konkurenčnost
Zaščita okolja
Mobilnost v EU
Ženske in volitve v EP
Življenje ob meji
Energetska politika
Zaposlovanje in kriza
Regionalni razvoj
Drugi dogodki
Širitev Evropske unije
Finančna kriza
Vloga EU v svetu

Javne razprave

Prijava/Registracija






Pozabljeno geslo?
Še nimate računa? Registracija

ANKETA

Nadaljnja širitev Evropske unije:
 
evropske volitve
Domov arrow Blogovski zapisi arrow Božo Dukić: Plinovodi, naftovodi in terminali – vse za potrošnika – ali res ?
Božo Dukić: Plinovodi, naftovodi in terminali – vse za potrošnika – ali res ? Natisni E-pošta
Prispeval: Peter Mesarec   
ponedeljek, 21. september 2009
  S spreminjanjem načina gradnje naših bivalnih in poslovnih objektov se spreminja tudi način ogrevanja. Začeli smo z rabo lesa in v času industrializacije prešli na rabo premoga. Po drugi svetovni vojni se je vzporedno z razvojem avtomobilske industrije razvila tudi naftna industrija. Pričelo se je intenzivno črpanje svetovnih naftnih zalog in razvijala se je tudi predelava nafte. Eden izmed derivatov, ki se je ponudil trgu, je bil mazut in kurilno olje. Oba produkta sta bila namenjena rabi potrošnikom prvenstveno za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Ko so se pričele pojavljati ugotovitve o omejenosti naftnih zalog, je pričela naftna industrija ponujati potrošniku zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Z ugotovitvijo, da je šteti plin med energente, kateri so čistejši pri svojem izgorevanju, se je pričela plinifikacija intenzivno širiti vzporedno s povečevanjem plinskega omrežja.

Tako lahko ves čas razvoja rabe različnih energentov za ogrevanje zasledujemo tudi zasledovanje potreb potrošnika po njegovem udobju. In vsi v tej verigi želijo maksimalno ustreči potrošniku.

Zaradi ugotovitve, da fosilna goriva pri svojem izgorevanju soproizvajajo tudi toplogredne emisije in te emisije vplivajo na klimatske spremembe je bil mednarodno sprejet Protokol o zmanjševanju emisij v Japonskem mestu Kyoto, po katerem je tudi dobil ime. V roku enega leta se pripravlja sprejem dokumenta na nivoju članic EU, da bodo vse zmanjšale rabo fosilnih goriv in s tem zmanjšale toplogrednih emisije za 25% in sočasno povečale rabo trajnih virov energije za nadomestitev rabe fosilnih goriv.

In v namen zadovoljitve potrošnikov želijo veletrgovci s plinom zagotoviti svojim potrošnikom brezskrbno dobavo v vseh letnih časih. Eni želijo to doseči z izgradnjo plinovodov, drugi z izgradnjo plinskih terminalov, tretji pa še z izgradnjo naftovoda, ki bi potrošniku zagotavljal brezskrbno dobavo energenta.

V tekmo za izgradnjo pa se želi vključiti še politika,ki deli Evropo na prozahodno in prorusko. Oba plinovoda Južni tok in Nabucco naj bi oskrbela Evropo z zemeljskim plinom iz dežel pod ruskim vplivom in iz dežel brez ruskega vpliva. Naftovod pa si išče pot iz obale Črnega morja preko Balkana do Tržaškega zaliva. V to dirko pa se vzporedno vključujejo tudi investitorji v izgradnjo plinskih terminalov. Investitorji v plinske terminale namreč nameravajo po morju prevažati zemeljski plin v tekočem stanju in ga v plinskih terminalih povrniti v plinasto stanje.

In vse to za zadovoljitev potreb potrošnika. Nihče od investitorjev pa se ne vpraša kaj dejansko potrošnik potrebuje in kaj si želi ter kaj potrošniku prinaša prihodnost.Res je, da nas je vsak dan več, res pa je, da se tudi naša gradnja spreminja in so objekti vedno bolj toplotno izolirani. Pri tem pa investitorje ne zanimajo prihajajoče spremembe pravnih predpisov o rabi energentov.

Slovenski mediji in verjetno tudi ostali v državah članicah EU in izven njih vedno več medijskega prostora namenjajo klimatskim spremembam, kakor tudi dejstvu, da povečevanju toplogrednih emisij botruje povečana raba fosilnih goriv, to je raba plina in kurilnega olja za ogrevanje. Evropska zveza namerava s pravno prisilo zmanjšati količino toplogrednih emisij. V kolikor posamezna članica ne bo prispevala k zmanjšanju bo morala kupovati tako imenovane »emisijske kupone« od držav članic, katere bodo imele ustrezno zmanjšanje ali bodo zaradi svoje lokacijske pogojenosti proizvedle manj od dovoljene količine.

Vseeno je čigav je kapital v vseh teh organizacijah ,katere želijo z izgradnjo terminalov, plinovodov in naftovodov omogočiti udobnejšo oskrbo potrošnikov v Evropi. Res je samo,da ti investitorji želijo zaradi ustvarjanja lastnih dobičkov na račun potrošnikov še naprej bogateti. In kar je še hujše, ti investitorji s svojim pristopom želijo povečati rabo svojega energenta navkljub potrebi po zmanjšanju toplogrednih emisij zaradi zmanjšanja klimatskih sprememb.Nihče od investitorjev ni opravil analize po dejanskih potrebah po njihovem energentu niti ni predvidel, da bodo potrošniki počasi prešli na trajne vire energije brez soproizvodnje toplogrednih emisj.Vse zaradi manjših klimatskih sprememb.

Nesporno doživljamo neke klimatske spremembe, saj nam mediji prinašajo posnetke o zmanjševanju ledenega pokrivala Zemlje na severu in tudi krčenje ledenikov v Alpah.Tem spremembam je pripisati tudi pojav hudih poletnih neviht z velikimi škodnimi posledicami. Zagotovo bo takšno taljenje ledu imelo za posledico tudi dvig morske gladine in kaj pomeni takšen dvig za 1 meter v Piranu si lahko v tem trenutku lahko samo predstavljamo.

K povedanemu lahko dodamo, da je v planiranih gradnjah čutiti veliko pomanjkanje volje zaščititi potrošnika , kot posledica dobrega lobiranja kapitala investitorjev pri državnih uradnikih, ki pomagajo pripravljati potrebno dokumentacijo. In za vsem tem stojijo posamezne države, katere ničesar ne storijo za povečanje rabe trajnih virov energije,saj vedo, če bi to storile ali izvajale, ne bi bil tolikšen pritisk na investicijo za posamezen energent.

Naj bo to pismo kot opozorilo vsem bralcem,da spremljajo ravnanja posameznih državnih uradnikov in opozarjajo preko medijev na sumljivo ravnanje. Sumljivo ravnanje naj bo vsaka pomoč z besedami ali kakšnim drugačnim ravnanjem v korist investitorjev. Prav tako bo šteti v pomoč investitorjem vsako ravnanje, ki bo namenjeno nasprotovanju rabe trajnih virov energije. K takšnemu ravnanju je šteti tudi ravnanje, katero ne bo omogočalo ustrezne državne pomoči k takšni rabi, kljub temu,da je v državnih planskih dokumentih predvidena pomoč.

Ob zaključku lahko izrazim misel, da bi bili vsi plinovodi,naftovodi in terminali pred časom lahko samo zgodovinski spomin, danes pa bodo spomin na zaviranje tehnološkega napredka.

V Kranju, 20.9.2009

Božo Dukić

IOVE Kranj

Kaj o sebi pravi Božo Dukić:

»Sem ustanovitelj Zveze društev lastnikov malih hidroelektraren leta 1995. Takrat sem vstopil v svet energetike in odkril popolnoma nov svet,do takrat meni povsem nepoznan. Leta 1997 sem bil ustanovitelj zavoda z imenom Inštitut za obnovljive vire energije . Z njim smo naredili nekaj raziskovalnih študij s področja rabe obnovljivih virov energije ( trajnih virov energije). V času od 1997 do 2000 sem opravljal funkcijo generalnega sekretarja politične stranke Zeleni Slovenije ( skupaj z Mihom Jazbinškom ).

Potem pa sem se posvetil predvsem raziskavam možnosti uporabe geotermalne energije za individualno rabo in tudi za poslovne objekte. Tako smo od leta 2003 izvedli že cca 100 projektov rabe energije zemlje za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode. V tem času sem nekaj časa skrbel za izdajo revije Modro sonce. Leta 1999 sem bil nosilec ideje za referendum TET 3. Izvedli smo nekaj strokovnih seminarjev s področja rabe energije zemlje in podzemnih voda. Sedaj pripravljamo raziskavo o možnostih rabe energije morja v koprskem zalivu in sicer za potrebe ogrevanja Bolnice Vadoltra. In zato poznam možnosti rabe trajnih virov energije in vem,da lahko nadomestimo rabo plina in kurilnega olja v celoti. Rad bi videl da gremo posnemat

Švedsko, ki načrtuje ,da po letu 2025 ne bodo več uporabljali nafte za ogrevanja in niti plina.«

 

Povej svoje mnenje tudi ti!

:D:lol::-);-)8):-|:-*:oops::sad::cry::o:-?:-x:eek::zzz:P:roll::sigh:


Varnostna koda
Osveži

< Nazaj   Naprej >
Joomla Templates by Joomlashack