Državni zbor je že nekajkrat sprejel sklepe, da „plinski terminali ne sodijo v zaprte, plitve in gosto naseljene zalive". Tako zveni tudi nedavni sklep parlamentarnega odbora za okolje in prostor. To spoznanje je zapisano tudi v koalicijski pogodbi in v programu naše stranke . Jasni sklepi državnega zbora izhajajo iz -v uradnih poročilih- zapisanih ugotovitev strokovne medresorske skupine, ki jo je slovenska vlada ustanovila leta 2007, da bi ugotovila čezmejne vplive načrtovanih uplinjevalnikov v Žavljah in sredi Tržaškega zaliva.

Strokovnjaki so, na podlagi izdelanih študij, ugotovili, da je stopnja tveganja obratovanja uplinjevalnikov in plutja LNG tankerjev v Tržaškem zalivu takšna, da so predvidene lokacije nesprejemljive. Posledice morebitne nesreče (ali terorističnega napada) uplinjevalnika ali LNG tankerja bi bile v zalivu uničevalne.Čezmejne vplive pa takšne, da Slovenija ne more in ne sme pristati na umestitev terminalov v Tržaškem zalivu oz. Žavljah.

Študija, ki jo je oktobra 2008 pripravila Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteta za pomorstvo- ( Ocena sprejemljivosti vpliva morskega plinskega terminala in plinskega terminala v Žavljah), ugotavlja- na podlagi izdelanih testov in različnih simulacij -, da bi hujše posledice morebitne nesreče, ob optimalnem spletu okoliščin, segale lahko tudi do 11 km od same nesreče.

Kljub tem pretresljivim ocenam, nekateri lobisti ene od zainteresiranih multinacionalk nas želijo danes prepričati o sprejemljivosti „tehnološko brezhibnega" plinskega terminala celo v Kopru. Omenjena multinacionalka je že naročila (in plačuje) študije, ki naj bi relativizirale že opravljene analize.

Plinski terminal v Kopru naj bi nastal pod Serminom, plinski tankerji pa bi pristajali pri podaljšanjem 2. pomolu Koprskega pristanišča le 1000 m (!) od mestne plaže in starega mestnega jedra. Vmes ni nobenih naravnih ovir.

Kaj bi se lahko zgodilo ob morebitni nesreči in nastankom t.i. goreče luže, zaradi uhajanja plina in mešanja le-tega s kisikom, na taki lokaciji, lahko le ugibamo.

Kakorkoli že, načrtovanje takega objekta, na taki lokaciji, je, po mojem mnenju, potencialno zločinsko ravnanje.

Zagovorniki takega načrta najbrž izhajajo le iz lastnih interesov ali interesa kapitala, ki stoji za njimi. Tudi ko se predstavljajo z „ekološkimi" nazivi.

Zaradi neskladja takega načrtovanja s prostorsko strategijo Slovenije ministrstvo za gospodarstvo ni izdalo družbi TGE energetskega dovoljenja. Vztrajali bomo, da se postopek za načrtovanje tega uplinjevalnika ne začne nikoli.

Že zdaj ekološko preobremenjeni Tržaški zaliv in cel severni Jadran je treba obvarovati pred nadaljnjimi nevzdržnimi in nevarnimi posegi. Zato je potrebno še naprej razvijati vse tesnejše sodelovanje med pravimi okoljevarstveniki, lokalnimi oblastmi in civilno družbo v vseh treh državah, ki si to zaprto, plitvo in gosto naseljeno morje delijo.

Hvala za pozornost!

Franco Juri