Pripravila: Anja Šerc

Slovensko - hrvaško obmejno sodelovanje se zdi v luči aktualnih političnih dogodkov prej stvar kriznega posredovanja kot pa vzgled vzornega sodelovanja. Vendar je življenje ob meji, ki predstavlja najdaljšo mejo slovenskega ozemlja s tujo državo (670 km, kar predstavlja 50.2% slovenske kopenske meje), vse prej kot negativno senzacionalistični medijski spektakel. Slovenija in hrvaška že od razpada Jugoslavije in nastanka držav leta 1991 vzgledno sodelujeta na gospodarskem področju, obmejni prostori pa imajo še vedno pestro mešano sestavo prebivalstva, ki je posledica mešanih zakonov in skupne izzive in priložnosti, ki jih ponuja deljena geografska lega (predvsem v smislu razvoja turizma in pa ohranjanja naravne in kulturne dediščine). Na meji s Hrvaško živi v obmejnem pasu 250.000 ljudi, ki imajo močno prepletene življenjske zgodbe, saj jih poleg sorodstvenih vezi družijo skupna zgodovina, podoben jezik in dvolastništvo zemljišč. V tem kontekstu je vprašanje vpliva nacionalnih političnih procesov na obmejno življenje pomembno s stališča nadaljnjega razvoja obmejnih stikov in skupne dinamike prebivalcev na obeh straneh meje.

Začetek skupnega življenja in razvoja obmejne dinamike je tako mogoče zaslediti že od 10. do 12. stoletja naprej ko se prvič pojavi meja med državama, takrat sicer še v okviru drugih držav. Obmejno območje je predstavljalo sfero intenzivne gospodarske in socialne dinamike, ki je doživela prelom z letom 1991, ko se med državama prvič pojavi meddržavna meja, v nasprotju z notranjo administrativno mejo, ki je med državama potekala do tega leta. Dejavnika, ki sta močno zaznamovala čezmejno sodelovanje po letu 1991 sta bila najprej podpis in ratifikacija Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, ki sta ga državi podpisali leta 1997 (Hrvaška ga je ratificirala še istega leta, medtem ko je Slovenija Sporazum ratificirala šele leta 2001) in pa vstop Slovenije v Schengensko območje leta 2007. Kontekstualizacija obmejnega sodelovanja bo potekala skozi analizo dejavnikov, ki vplivajo na življenje ob meji skozi vprašanja vpliva le-te in sicer vprašanje meje kot generatorja razvoja, meje kot filtra in meje kot ovire za regionalno sodelovanje držav (Pipan 2007: 236-238).

Na gospodarskem področju Slovenija in Hrvaška dobro sodelujeta. Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško je tako v letu 2007 dosegla 2.5 milijarde dolarjev kar v odnosu do blagovne menjave pomeni, da je Hrvaška v letih 2005 in 2006 bila peti najpomembnejši slovenski zunanjetrgovinski partner. Opaziti je mogoče trend naraščanja uvoza iz Hrvaške, prav tako izvoza.ⁱ Trend naraščanja blagovne menjave med državama narašča od leta 2000 naprej. Kazalec, ki kaže na pomen gospodarskega sodelovanja med državama in gospodarsko soodvisnost je tudi dejstvo, da je Hrvaška na prvem mestu slovenskih neposrednih naložb v tujini (Vizjak 2007). Vpliv na obmejno ekonomijo z vpeljavo Schengenskega pravnega reda pa je po drugi strani negativen, oz. predstavlja za obmejno gospodarsko sodelovanje oviro. Krasko (v Gerkšič 2004: 23) opozarja na zmanjševanje stopnje intenzivnosti čezmejnega gospodarskega sodelovanja, ki ga pripisuje predvsem vzpostavitvi carinskih ovir in birokracije ob prestopanju meje kot posledici vstopanja Slovenije v Schengenski sistem. Pri tem izpostavlja občini Metliko in Črnomelj kot najbolj prizadeti občini, saj je na tem področju najbolj vidno krčenje skupnega trga obrtnikom in pa porast birokratskih ovir za prestop meje. Vprašanje pomanjkanja sodelovanja med državama na področju mobilnosti delovne sile izpostavlja tudi Pipan (2007: 238), ki skozi analizo migracijskih trendov delovne sile ugotavlja pomanjkanje sodelovanja med slovensko Istro in Hrvaško. Medtem ko v Občini Koper živi okoli 4000 prebivalcev Občine Buzet in njihovih potomcev, ki so se tja naselili pred letom 1991, se je ta tok danes ustavil. Kljub temu je na območju Občine Metlika meddržavno zaposlovanje v obliki dnevnih migracij še vedno intenzivno, saj je na tem območju še vedno zaposlenih 700 delavcev/k iz Hrvaške, ki so podvrženi novemu obmejnemu režimu. Obmejna dinamika se torej navkljub vzpostaviti meja ''evropske trdnjave'' v obliki Schengenske meje nadaljuje, vendar v spremenjenih pogojih, ki so v obmejno dinamiko, vsaj do vstopa Hrvaške v Schengensko območje vnesli dejavnik birokracije in oviro dotedanji nemoteni obmejni dinamiki.

Na tem področju je Slovenija že leta 2000 v sklopu reševanja dilem čezmejnega sodelovanja s Hrvaško identificirala prednostne naloge nadaljnjega sodelovanja. V kontekstu gospodarskega sodelovanja sta bila izpostavljena dva prednostna cilja in sicer vzpostavitev pogojev za uspešno gospodarsko sodelovanje (predvsem na področju turizma in oživljanja slovenskih počitniških zmogljivosti) in ureditev socialnih vprašanj za dnevne migrante (Evrobilten 2000). Na področju urejanja prehajanja slovensko-hrvaške meje sta državi podpisali Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, ki se izvaja od leta 2002. V sporazumu sta državi poleg splošne ureditve prehajanja meja zagotovili tudi posebne olajšave za obmejno prebivalstvo. V ta namen je bilo določenih 27 maloobmejnih prehodov, ki jih lahko prestopajo le upravičenci z maloobmejno prepustnico. Ker je teh prehodov le 27 na celotnem področju sta državi tudi določili, da lahko lastniki maloobmejnih prepustnic prehajajo državne meje tudi preko t.i. zelene meje (Evropomočnik 2007). Poleg maloobmejnih prehodov je meja med Slovenijo in Hrvaško edinstvena tudi s stališča vzpostavitve 115ih prehodnih mest za dvolastnike in pa uvedbi posebne kartice za hrvaške državljane s katerimi lahko izkazujejo dan prehoda meje. Omenjeni izjemi v Schengenskemu redu predstavljata precedens v urejanju maloobmejnega prestopanja, saj nobena druga država članica ne pozna izjem v tej obliki. Slovenska pogajalska pozicija je v tem primeru temeljila na zgodovinskem utemeljevanju vezi na obmejnem področju in pa posledično intenzivnosti stikov, ki še vedno določajo značilnosti meddržavne dinamike na tem področju. Navkljub začetnemu odporu ostalih udeležencev v pogajalskem procesu je bila Slovenija v tem pogledu uspešna. Delno je vzroke za izpogajane izjeme moč pripisati tudi napovedanemu vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, kar pa na vprašanje meje vse do vstopa le-te tudi v Schengensko območje ne bo imelo odločilnega vpliva (Franz Lu 2007).

Skozi instrument predpristopne pomoči IPA (Cross Border Cooperation Instrument for pre-accession Assistance) je Slovenija s Hrvaško ob Evropske unije in instrumenta predpristopne pomoči (IPA)ⁱⁱ zasnovala tudi strateški plan čezmejnega sodelovanja za obdobje 2007-2013. Na področju gospodarskega razvoja so obmejna območja (večinsko ruralna) zaznamovana z visoko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanja razvojnega potenciala, kar predstavlja nizek odstotek ambicioznih podjetnikov z moderno tehnologijo, izvozno usmerjenostjo, inovativnostjo in partnersko povezanostjo z raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami (opis izključuje mesta, ki tudi v teh regijah izkazujejo višjo stopnjo razvitosti). Kot dejavnike, ki ga območje premalo izkorišča in ki predstavljajo dodano vrednost čezmejnemu sodelovanju v nasprotju z izključno nacionalnim pristopom, projektna zasnova identificira: i) dober geografski položaj; ii) dolgotrajno gospodarsko sodelovanje in poznavanje sosedskega jezika, kulture, mentalitete; iii) možnosti skupnega privabljanja investitorjev; iv) bogato kulturno dediščino; v) naravne pogoje za heterogeno kmetijsko proizvodnjo. Cilj skupnega projekta je izkoristiti potenciale, ki jih nudi ugodna geo-strateška lega obmejnega območja (povezava med osrednjo-zahodno in jugo-vzhodno Evropo) in pa zgodovinska povezanost in sodelovanje med državama. Cilj krepitve gospodarskega sodelovanja na obmejnem področju je okrepiti sodelovanje v sferi razvoja turizma in podeželja, kjer si projekt prizadeva za vzpostavitev čezmejnih turističnih destinacij, spodbujanje trajnostnega razvoja turizma in pa ustvarjanje alternativnih virov prihodka. Na področju razvoja podjetništva, kjer obmejne regije zaostajajo za svojim zaledjem (izjema so mesta, medtem ko tik ob meji prevladujejo kmetijske površine), je nujna vzpodbuda rasti majhnih in srednjih podjetij skozi krepitev poslovnega sodelovanja in posredno povečanje čezmejne trgovine (Instrument predpristopne pomoči - IPA 2007).

Gospodarska integracija identificiranega področja in premostitev mejnih delitev pa ne more biti uspešna ob pomanjkanju socialne integracije obmejnih področij. Skozi socialno integracijo in uspešnost sodelovanja na medosebnem nivoju lahko namreč šele govorimo o temeljih za nadaljnjo sodelovanje na drugih področjih. Mejni spor med Hrvaško in Slovenijo vnaša družbene napetosti, ki se jih med drugim, bojijo tudi gospodarstveniki iz obeh strani meje.ⁱⁱⁱ Potrebni ukrepi za socialno integracijo in uspešno obmejno sodelovanje so identificirani v zagotavljanju pogojev namenjenih uspešnemu prenosu znanja, prilagoditvam in usklajevanju različnih kulturnih vidikov, ki obstajajo med državama. Enega od že vzpostavljenih ukrepov na tem področju predstavlja leta 2003 sprejet Protokol med Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške o sodelovanju na področju izobraževanja, ki omogoča vpisovanje slovenskih dijakov in študentov na Hrvaškem v srednje, višje in visoke šole pod enakimi pogoji, ki veljajo za domače študente in dijake in obratno. Trenutno v Sloveniji študira okoli 480 študentov in 50 slovenskih študentov na Hrvaškem (Veleposlaništvo Republike Slovenije Zagreb). Obmejno področje v kontekstu izobrazbe predstavlja podpovprečno razvite regije,^iv kot poglavitni vzroki pa so identificirani nizka izobraženost in kvalifikacijska struktura prebivalstva, beg možganov v glavna mesta in iz regije, nizka stopnja izobraževalnih ustanov namenjenih za vseživljenjsko izobraževanje. Prednosti sodelovanja na tem območju v sferi izobraževanja in razvijanja kvalitetnih človeških virov predstavljajo dobro razvit in primerljiv sistem izobraževanja, ki temu območju nudi razvojni potencial. Prav tako se na tem področju vzpostavlja skupen razvoj (poklicnih) programov usposabljanja, kar nadalje izkazuje interes in pot nadaljnjemu sodelovanju. Izboljšanje čezmejne dostopnosti zdravstvenih, kulturnih, družbenih in drugih ustanov in storitev pa daje podlago optimizmu o krepitvi nadaljnjega sodelovanja, kljub schengenski razmejitvi. Projekt krepitve obmejnega sodelovanja v okviru predpristopne pomoči Evropske unije je v tem kontekstu identificiral izraženo potrebo po sodelovanju med akterji civilne družbe na področju kulture in družbenih storitev, ki uveljavljajo predvsem interes po podpori skupni kulturni dediščini obmejnega področja. V ta namen so bile identificirane prednostne naloge projekta, ki zajemajo: i) osveščanje javnosti o kulturnih razlikah; ii) spodbujanje kulturnih izmenjav in dogodkov; iii) spodbujanje mobilnosti umetnikov in kulturnega sodelovanja in iv) sodelovanje med institucijami (kot so npr. gasilska društva, zdravstvene in varnostne službe, itd.). Vzpostavljanje pogojev za kulturno in splošno socialno izmenjavo med obema stranema meje je v tem primeru vzpostavljeno kot predpogoj za nadaljnjo sodelovanje in uspešnost krepitve te komponente v veliki meri vpliva na širši spekter meddržavnega sodelovanja (Instrument predpristopne pomoči - IPA 2007).

Sovražno nastrojena in senzacionalistična medijska propaganda mejnega vprašanja je v razvoj skupne prihodnosti vnesla določeno mero negotovosti. Navkljub negativnemu ozračju na državnem nivoju, pa se zdi, da življenje ob meji poteka še naprej po ustaljenih vzorcih, ki predstavljajo alternativni pogled na meddržavno dinamiko. Vzpostavitev stabilnega meddržavnega regionalnega območja, ki si deli velik del zgodovinske izkušnje in ki je v času po razpadu Jugoslavije uspel ohraniti in razvijati gospodarsko sodelovanje, kaže na potenciale, ki jih lahko razvija regija kot celota. Za čas po vključitvi Hrvaške v Evropsko unijo je ta trenutek odločilnega pomena za vzpostavitev stabilnega regionalnega okolja, ki bo vedel izkoristiti potenciale, ki jih nudi obmejno področje. V kontekstu vprašanja ali meja predstavlja oviro, filter ali generator tako ni enoznačnega odgovora. Skupne značilnosti, cilji in infrastruktura ob sprotnem prenosu dobrih praks in znanja vsekakor predstavljajo potencial za regionalni razvoj. Vendar meja poleg birokratskih in logističnih ovir predstavlja tudi meje mentalnih prostorov, ki jih je nujno premostiti, če želimo mejo opredeliti kot generator razvoja.

Viri in literatura:

1. Evrobilten (2000): Sodelovanje s sosedami: Možnost skupnega razvoja tudi ob hrvaški meji. Dostopno na: http://evropa.gov.si/publikacije/evrobilten/evrobilten-17-07/ (20.03.2009).

2. Evropomočnik (2007): Meja s Hrvaško. Dostopno na: http://evropa.gov.si/evropomocnik/?id=248&r=1059 (21.03.2009).

3. Franz Lu, Damjan (2007): ''Balkanska pot'' straši po Zahodu. Dnevnik, 18.12.2007. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/nedeljski/288034 (22.03.2009).

4. Gerkšič, Marko (2004): Gospodarski razvoj Bele Krajine. Diplomsko delo.

5. Instrument predpristopne pomoči - IPA (2007): Čezmejno sodelovanje Slovenija Hrvaška, Operativni program 2007-2013. Dostopno na: http://www.euskladi.si/publikacije/OP/2007-2013/download/OP_SI-HR.pdf (22.03.2009).

6. MEMO/09/24 (2009): Slovenia - Croatia IPA Cross-border Co-operation Programme 2007-2013. Dostopno na: europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/09/24&format=PDF&aged=0&language=EN&guiLanguage=en (20.03.2009).

7. Pipan, Primož (2007): Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško v Istri po letu 1991. Acta geographica Slovenica 47(2), 223-243. Dostopno na: http://giam.zrc-sazu.si/zbornik/04-Ags47-2-223-243-Pipan.pdf (20.03.2009).

8. Veleposlaništvo Republike Slovenije Zagreb (): Kultura in izobraževanje. Dostopno na: http://zagreb.veleposlanistvo.si/index.php?id=1165 (24.03.2009).

9. Vizjak, Andrej (2007): (Na)Govor ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka na odprtju 83. jesenskega Zagrebškega velesejma.

iObseg uvoza iz Hrvaške je v letu 2006 četrtič izkazal pozitivno stopnjo rasti v višini 20.8% (735,7 milijona eurov), leta 2006 pa je sedmo leto zapored povečal tudi slovenski izvoz na Hrvaško z 12.3% rastjo in je znašal 1.464,4 milijona eurov (Vizjak 2007).

iiIPA je nov pravni in finančni instrument EU, ki se uporablja za države kandidatke in potencialne države kandidatke ter države članice. Program je namenjen vzpostavljanju skupnih programov državam, ki mejijo na ne-članice, da skupaj pripravijo projekte po določenih pravilih. Pri tem mora operativni program vsebovati razvojno strategijo in pravila na upravičenem območju. V primeru IPA za Slovenijo in Hrvaško govorimo o regijah (na slovenski strani): Pomurska, Podravska, Savinjska, Spodnje posavska, Jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška, Obalno-kraška in Osrednjeslovenska ter (na hrvaški strani): Međimurje, Varaždin, Krapina-Zagorje, Zagreb, Karlovac, Primorje-Gorski kotor in Istra (Instrument predpristopne pomoči IPA 2007).

iiiV Ljubljani je 25.03.2009 potekal ''Slovensko - hrvaški gospodarski vrh'' na katerem so gospodarstveniki potrdili potrebo po nadaljnjem sodelovanju med državama. Vrh je ponovno potrdil potrebo po gospodarskem sodelovanju med državama in preložil odgovornost za reševanje pomanjkljive komunikacije in političnih ovir pri vzpostavljanju ugodnih gospodarskih razmer za meddržavno sodelovanje na politično sfero.

ivV letu 2002 je imelo 51.9% prebivalcev na obravnavanem področju srednješolsko izobrazbo, kar je 2.2% manj kot je slovensko povprečje, prav tako je za 2.3% manjši delež z višjo izobrazbo, kljub temu, da na ravni osnovnošolskega izobraževanja ta odstotek 4.5% višji od slovenskega povprečja (Instrument predpristopne pomoči IPA 2007: 29).