Odnos in politike držav članic Evropske unije in njenih institucij do migrantskih delavcev iz tretjih držav

- problem odpiranja Evrope navznoter in zapiranja navzven (balansiranje med štirimi svoboščinami in ‚trdnjavo Evrope’);
- potreba po socialni integraciji migrantskih delavcev v družbe držav članic Evropske unije (norma vključevanja Vs. praksa izključevanja);
- naslavljanje problema nedokumentiranih migrantskih delavcev;
-fragmentiran pristop Evropske unije k urejanju položaja migrantskih delavcev (sektorski pristop in prostop glede na kategorije migrantskih delavcev) -> homogen evropski okvir urejanja pravic migrantskih delavcev v skladu z mednarodno priznanimi delavskimi standardi Vs. bilateralni sporazumi držav članic s tretjimi državami glede upravljanja ekonomskih migracij;
- sporno postavljanje prioritet glede na potrebe evropskih trgov delovne sile (na primer t.i. Direktiva o Modri karti) – ločevanje ekonomskih migrantov na zaželene in nezaželene.

Konkretna problematika migrantskih delavcev iz tretjih držav

- potreba po prekinitvi odvisnostnega/izkoriščevalskega odnosa delodajalec – migrantski delavec;
- zdravstvena in socialna varnost migrantskih delavcev – problem harmonizacije in implementacije v Evropski uniji;
- pravna razdrobljenost statusa migrantskega delavca v posameznih državah članicah (poudarek na Sloveniji) in možnosti evropke zakonske regulacije tega področja;
- kako vključiti migrantske delavce v dialog o urejanju njihovega položaja v Evropski uniji?;
- zagotavljanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin migrantskih delavcev iz tretjih držav.