Z ukrepi proti krizi je potrebno nadaljevati, posebno pozornost potrebujejo najbolj ogrožene družbene skupine

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je v ponedeljek, 26. oktobra 2009, potekala dvanajsta javna razprava v okviru projekta 'Tudi tvoje mnenje šteje – z razpravami do naše Evrope', ki jo izvajamo na Zavodu za kulturo dialoga Za in Proti. Srečanje smo organizirali v sodelovanju z Debatnim klubom Ekonomske fakultete v Ljubljani. Z gosti smo se pogovarjali o posledicah aktualne finančno-gospodarske krize na trgu delovne sile, raziskali možne strategije izhoda iz trenutne situacije, ter se dotaknili še nekaterih širših vprašanj o prihodnosti evropskih družb.

Tokratne razprave so se udeležili trije gostje, in sicer g. Jelko Kacin in dr. Milan Zver, oba poslanca v Evropskem parlamentu ter ga. Sonja Lokar, vodja Evropske mreže za enakost spolov. Na žalost smo s strani že potrjenih gostov prejeli veliko število odpovedi sodelovanja. Zaradi osebnih ali službenih razlogov se zato razprave niso udeležili mag. Tanja Fajon, poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani ter mag. Simona Smolej z Inštituta Republike Slovenije za socialno varnost. Razpravo je povezoval Samo Novak, sodelavec Zavoda za kulturo dialoga Za in Proti.

Na začetku razprave smo se z gosti najprej osredotočili na vprašanje prenove in reorganizacije Lizbonske strategije, katera bo predstavljala eno izmed ključnih prioritet dela nove Komisije. To je potrdil tudi dr. Zver, ki je poudaril, da je prirejanje strateških razvojnih smernic, kakršne predstavlja Lizbonska strategija, ključnega pomena za izhod iz trenutno nezavidljive gospodarsko-socialne situacije v Evropi. Izpostavil je tudi, da mora Evropska unija nadaljevati z intenzivnimi politikami na področju izobraževanja, saj so le-te po njegovem mnenju v obdobju krize izrednega pomena. Kritično se je do delovanja evropskih institucij in držav članic opredelila ga. Lokar, ki je razložila, da evropske politike še vedno odsevajo nesorazmernost med strmenjem za gospodarsko konkurenčnostjo na eni strani in zagotavljanjem blaginje posameznika na drugi. Po njenem mnenju Evropska unija v ospredje še vedno postavlja interese kapitala, premalo pa se osredotoča na blaginjo delavcev, saj do danes ni izoblikovala primernih skupnih standardov socialne pravičnosti, kar se kaže v dejstvu, da je vprašanje minimalne socialne varnosti posameznikov še vedno prepuščeno neodvisni presoji držav članic. Vseeno pa po besedah g. Kacina Evropska unija v obdobju krize predstavlja pomemben faktor gospodarske, socialne in politične stabilnosti. Ukrepi, ki so bili sprejeti na evropski ravni in nacionalnih ravneh so po njegovem mnenju ustrezni in je potrebno z njimi nadaljevati, izpostavil pa je tudi, da je na kratki rok najbolj potrebna stabilizacija in učinkovita preureditev finančnega sektorja gospodarstva. Ob tem je g. Kacin poudaril, da države članice Evropske unije v veliki meri trpijo za 'uvoženimi' učinki globalne krize, ki je nastala kot posledica špekulativnega finančnega poslovanja izven Evrope.

V nadaljevanju razprave smo se dotaknili še nekaterih drugih vprašanj povezanih z gospodarsko krizo, kot sta na primer posledice dviganja stopnje revščine v državah članicah ter slabšanje ekonomsko-socialnega položaja najbolj ogroženih družbenih skupin. V tem kontekstu je dr. Zver izrazil zaskrbljenost nad dvigom stopnje relativne revščine v Evropi, vendar je hkrati poudaril, da se države v ostalih delih sveta srečujejo s še hujšim stanjem na tem področju. Po njegovem mnenju gre boljšo situacijo v državah članicah Evropske unije pripisati obstoju širšega, a sicer še vedno ne enotnega, evropskega socialnega modela, ki posameznikom vseeno omogoča višjo stopnjo socialne varnosti kot pa je ta drugje v svetu. Najnovejše raziskave so pokazale, da se med ogroženimi skupinami ljudi, ki jih je kriza najhuje prizadela nahajajo zlasti ženske, je poudarila ga. Lokar. To po njenem mnenju izhaja iz več razlogov – dejstva, da na ženske še vedno pade večji del skrbi za družino in gospodinjstvo; nižje plačilo za enako delo v primerjavi z moškimi kolegi; ter slaba, oziroma nizka politična zastopanost. Temu je nasprotoval g. Kacin, ki je dejal, da se v obdobju krize pravzaprav dogaja nasprotno, saj se brezposelnost viša v poklicih, ki so tradicionalno moški. Poleg tega je g. Kacin izrazil mnenje, da bodo ženske v prihodnosti zagotovo prevzele večjo vlogo v družbeno-političnem življenju in zasedle položaje, na katerih se trenutno večinoma nahajajo moški.

K razpravi so dodatno prispevala tudi mnenja in vprašanja občinstva. Posebej poglobljen je bil komentar dr. Mojmira Mraka, ki je dejal, da pomanjkljivosti Evropske unije pri reguliranju posledic krize v veliki meri izhajajo iz dejstva, da države članice ne posedujejo instrumentov skupne fiskalne politike, hkrati pa je evropski proračun bistveno premajhen, da bi lahko prispeval k resnim spremembam. Iz tega so sledila še nekatera druga vprašanja o moči evropskih institucij nasproti državam članicam, dotaknili pa smo se tudi vprašanja, na kakšen način lahko evropske institucije, v sodelovanju z državami članicami, naslovijo problematiko skorumpiranih politično-gospodarskih elit v Evropi.     

Vabimo Vas, da si ogledate videoposnetek celotne razprave, ki je dosegljiv v posebni rubriki na spletni strani našega projekta.