Pripravila: Anja Šerc

Učinki ekonomske krize postajajo vedno bolj realni v smislu učinkov na posameznike in njihove življenjske pogoje. Sledeč projekcijam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organization for economic co-operation and development, v nadaljevanju OECD) bo nezaposlenost do konca leta 2010 dosegla 7.3% prebivalcev/k držav članic te organizacije, oz. v številkah - s štiriintridesetih milijonov v 2008 se bo do konca leta 2010 povečala na dvainštirideset milijonov. Poročilo v tem kontekstu izpostavlja tudi pomen učinkov na skupine, ki so že v obstoječih pogojih definirane kot ranljive in sicer: mladi, imigranti, nizko kvalificirana delovna sila in starejši delavci/ke (OECD 2008). V luči t.i. lizbonskih ciljev, ki so jih države članice sprejele na Evropskem vrhu leta 2000 in prehod socialnih sistemov držav članic na t.i. sistem flexicurity - sistem fleksibilne varnosti na trgu dela, predstavlja finančna kriza resen preizkus deklariranim principom socialne solidarnosti tako znotraj držav članic, kakor tudi med državami članicami.

Kontekst krize

V luči padajoče globalne konkurenčnosti Evropske unije so si države članice v kontekstu še vedno zmernega optimizma leta 2000 na Evropskem vrhu v Lizboni zastavile ambiciozne cilje za dosego večje gospodarske uspešnosti. Na področju zaposlovanja je to pomenilo: i) 70% zaposlenost do leta 2010; ii) 60% zaposlenost žensk do leta 2010 in iii) 50% zaposlenost starejših od 50 let. Poročilo o napredku leta 2003 je pokazalo, da Evropska unija ne dosega zastavljenih ciljev in kot posledica tega poročila se je oblikovala t.i. Kokova skupina, katere mandat je bil analizirati vzroke in podati priporočila o možnih nadaljnjih ukrepih, ki bi omogočili dosego le-teh. Priporočila Kokove skupine so se v veliki zgledovale po uveljavljenjem sistemu mehanizmov zaposlovanja, ki so že dalj časa v rabi na Nizozemskem in Danskem, t.i. principu flexicurity.ⁱ Priporočila, ki jih poročilo zajema so sledeča: i) večja fleksibilnost zaposlovalnih pogodb; ii) uveljavitev drugih oblik pogodbenega dela; iii) vzpodbujanje začasnih agencijskih del; iv) modernizacija delovnega procesa; v) delo za polovični čas in pa vi) učinkovit sistem socialne zaščite. Kritike predlagane poti so bile usmerjene predvsem na vprašanje vzpostavljanja t.i. dvotirnega sistema zaposlovanja, ki bi tistim, ki so že oz. bodo vključeni v tipična delovna razmerja omogočal konkurenčno prednost pred tistimi, ki so vključeni v a-tipična delovna razmerja. V ta namen bi tako bilo nujno vzpostaviti nov oz. učinkovitejši sistem socialne zaščite, ki bi izenačil pravice vsem v delovnih razmerij (EurActiv 2007). Sistem socialne zaščite, kot je bil vzpostavljen v večini držav članic Evropske unije, je bil zasnovan v drugi polovici prejšnjega stoletja in odseva potrebe belega moškega, kot skrbnika družine v stabilnem delovnem razmerju za polni delovni čas in po možnosti zaposlenega v istem podjetju od začetka kariere pa do upokojitve. Hitrost spreminjanje pogojev na trgu dela in potreb delodajalcev pa se ni z enako hitrostjo odsevala v spremembi zakonodaje, ki bi posameznike v spreminjajočih se delovnih pogojih ščitile enako kot prej omenjeni idealnotipski model zaposlenega (MISSOC Analysis 2008: 7).

Tako je prenovljena Lizbonska strategija utemeljena na principu bolj fleksibilnega trga delovne sile in ustvarjanja pogojev, ki bodo omogočala večjo konkurenčnost. Vendar nosita fleksibilnost in deregulacija trga delovne sile (tudi) negativne posledice za prebivalstvo, saj ob pomanjkanju prenovitve in krepitve sistemov socialnega varstva v državah članicah vzpostavljata pogoje, ki omogočajo zviševanje stopenj negotovosti med posamezniki in pa ekonomsko izključevanje ranljivih skupin. Kritika evropskih političnih skupin Socialistov, Zelenih in ostalih levičarskih skupin je Komisijo v tem kontekstu obtožila, da je Lizbonsko strategijo izdala neo-liberalno usmerjeni agendi, katere poglavitna prioriteta je usmerjena izključno v gospodarsko rast, ni pa potrebnih vzpodbud, ki bi pomagale krepiti stran povpraševanja (EurActiv 2008). Vendar je krepitev povpraševanja možna le v pogojih, ko posamezniki/ce čutijo zaupanje v lastno finančno in socialno varnost in pa seveda posledično čutijo zaupanje v sistem. Današnji trenutek predstavlja enega večjih izzivov razumevanja vloge države in zaščite, ki jo nudi posamezniku/ci. V kontekstu zaposlovanja se v spreminjajočih zahtevah trga vzpostavlja zaposlovalna dinamika pri kateri je nujno, da so posamezniki/ce vključeni v ta razmerja tudi zaščiteni. MISSOC analiza (Mutual Information System on Social Protection in the European Union) tako k vprašanju odnosa med fleksibilnostjo trga delovne sile in pa stopnje zaščite, ki jo posamezniku/ci le-ta nudi, pristopa s stališča vpliva slednjega na prvo. Dejavnike oviranja fleksibilnosti identificira v: i) stopnji dostopa do sistema socialne zaščite; ii) višini sredstev, do katerih je posameznik/ca upravičen in iii) trajanju prejemanja sredstev. V tem kontekstu je za potrebe ilustracije vzpostavljena dihotomija med dvema tipoma skupin držav, ki sta opredeljeni skozi prevladujoči tip sistema socialne zaščite in sicer ''konzervativno korporativistični sistem socialne države'' in ''liberalni sistem socialne zaščite'', pri čemer slednji omogoča večjo stopnjo zaščite posameznikov/ic, saj stopnje socialne zaščite ne pogojuje (izključno) s trajenjem vključenosti v delovno razmerje (MISSOC Analysis 2008: 11-12).

Dohodkovna neenakost in izključevanje ranljivih

Kontekstualiziranje izključenosti in neenakosti posameznikov na trgu delovne sile izključno v pogojih današnje krize bi bilo nespametno početje, ki več prikriva, kot pa odkriva. Poročilo Evropske komisije o socialni situaciji v Evropski uniji za leto 2007, torej že pred zaznano krizo, poudarja, da se dohodkovna neenakost od od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja povečuje. Analiza dohodkovne neenakosti skozi merilo Gini koeficientaⁱⁱ je tako pokazala, da navkljub temu, da ima Evropska unija kot celota ugodnejšo dohodkovno porazdelitev v primerjavi z Združenimi državami Amerike, stopnja dohodkovne neenakosti narašča tudi v Evropski uniji (European Commission 2008: 36). Vendar hkrati med državami članicami obstajajo razlike, ki v luči evropskega združevanja (lahko) predstavljajo oviro osnovnim svoboščinam, kot je prost pretok delovne sile.ⁱⁱⁱ V času finančne krize je pod vprašaj postavljen, poleg v splošnem svobode prostega trga, tudi nadaljnji razvoj sproščanja migracijske politike, ki bi v končni fazi pripeljal do uresničitve cilja prostega pretoka delovne sile in enakopravne zaščite vseh državljanov/k Evropske unije ne glede na njihovo nacionalno pripadnost. Predpostavka, na kateri temeljijo štiri temeljne svoboščine evropskega enotnega trga (prost pretok dobrin, prost pretok storitev, prost pretok kapitala in pa prost pretok ljudi) je, da je možno poenotiti blaginjo na skupni nivo vseh držav članic. Širitev leta 2004 in danes širitev še na Romunijo in Bolgarijo v tej luči predstavljajo izziv, s katerim se bodo države članice morale spopasti, če se želi proces integracije, in ne samo širitve, nadaljevati.

S širitvijo Evropske unije prihaja do raznolikosti načinov reševanja problemov nezaposlenosti, ki so še vedno v pristojnosti držav članic. Hkrati pa je raziskave trendov na področju nezaposlenosti prepoznavajo skupne značilnosti populacije brezposelnih in identificirajo razsežnosti evropskega problema revščine. V Evropski uniji je tako trenutno 16% populacije opredeljeno kot na robu tveganja finančne revščine, 1/5 prebivalstva živi v neprimernih bivalnih pogojih, 10% prebivalstva živi v gospodinjstvih, kjer nobeden ne dela, 15% šolajoče populacije pa predčasno zapusti šolanje (European Commission 2007). Nadaljnja analiza pokaže, da je v skupini ljudi, ki so najbolj izpostavljeni tveganju revščine možno statistično identificirati tiste skupine, ki so v tem kontekstu najbolj izpostavljene in stanje katerih je v primerih finančnih pretresov zgodovinsko gledano najbolj prizadeto. Analiza MISSOC identificira šest poglavitnih skupin, ki so v Evropski uniji najbolj izpostavljeni na trgu delovne sile in na katere bi morali zakonodajlci biti še posebej pozorni pri oblikovanju socialne politike in pogojev delovnih razmerij: i) mladi in starejši; ii) dolgoročno nezaposleni; iii) nizkokvalificirana delovna sila; iv) invalidi; v) imigranti in vi) pripadniki etničnih manjšin. Pri tem je potrebno upoštevati tudi prepletanje teh kategorij pri čemer pride do t.i. fenomena večkratne obremenitve osebnih okoliščin, ki posameznika/co z različnimi stopnjami intenzivnosti oddaljujejo od trga delovne sile (MISSOC Analysis 2008).

Ženske in zaposlovanje v času krize

Osebna okoliščina, ki jo zgoraj omenjena klasifikacija opušča je kategorija spola, ki sama po sebi še vedno predstavlja enega od temeljev diskriminacije. Na trgu delovne sile je Slovenija že izpolnila cilj Lizbonske strategije, ki govori o 60% zaposlenosti žensk, vendar hkrati evropsko povprečje izkazuje na tem področju razkorak med državami članicami, saj je v povprečju zaposlenost žensk v Evropski uniji 20% nižja od zaposlenosti moških. Sprememba evropske zakonodaje in ukrepov povezanih z zviševanjem stopnje zaposlenosti žensk je imela največji učinek v državah, ki so pred uvedbo ukrepov imele nizko stopnjo zaposlenosti žensk, hkrati pa evropski okvir ne naslavalja oz. dejansko vzpodbuja sisteme fleksibilizacije trga delovne sile. Raziskave kažejo, da se je na tem področju delež žensk, ki so zaposlene za določen čas in skrajšan delovni čas, povečal. Ob nadpovprečni zaposlenosti žensk na trgu delovne sile v Sloveniji pa se hkrati pojavlja trend zviševanja stopnje žensk v delovnih razmerjih za določen čas. Medtem ko je ta delež v moški populaciji leta 2006 znašal 15.5% se je delež žensk zaposlenih v tem tipu delovnega razmerja od leta 2001 do leta 2006 iz 14% zvišal na 19.3% odstotka (Roksandič 2009). Aktualen krizni ukrep predstavlja predlog češkega predsedstva, ki je predlagalo, da država kompenzira staršem odsotnost iz delovnih razmerij, če se kateri od njiju odloči ostati doma in skrbeti za otroka. Teoretično je izbira o tem, kateri partner bo ostal doma, svobodna, vendar v luči še vedno prevladujočih vzorcev delitve gospodinjskega dela pomeni ukrep, ki bo ženske (ponovno) izključil iz trga delovne sile. V preteklosti se je prav tako izkazalo, da je omejevanje žensk na sfero zasebnega kontraproduktivno za uresničevanje njihovih pravic v javni sferi, kot naprimer v sferi političnega odločanja in v sferah odločanja nasploh. Predlog je tudi v popolnem nasprotju z evropsko usmeritvijo na tem področju, ki je zastavila cilj 90% vključitve otrok v vrtec do začetka šolanja in 33% do tretjega leta starosti (EWL Newsflash February 2009).

Protekcionizem kot rešitev za socialni dumping ali ovira integracije

Obravnava širitve Evropske unije v kontekstu ene od temeljnih svoboščin, prostega pretoka ljudi, postaja ob porastu protestov proti tujim delavcem/kam v času finančne krize pomembna tema. Pravica do prebivanja, kot praktičen pogoj pravice do prostega gibanja med državami članicami, je še vedno omejena. Trenutni pogoji za pridobitev dovoljenja za bivanje v drugi državi članici so omejeni na okoliščine začasnega bivanja, počitnic, delovnih obveznosti in samozaposlenih. Pravico do prebivanja imajo tudi študentje, ki so vključeni v univerzitetni sistem in pa upokojenci, vendar ob pogoju, da imajo zadostna finančna sredstva, ki omogočajo, da razbremenitev sistema socialnih transferjev v drugi državi članici. V primeru iskanja zaposlitve v drugi državi članici je vzpostavljena časovna omejitev šestih mesecev za iskanje zaposlitve. Navkljub že tako do določene meje omejeni svoboščini so države članice pred ''vzhodno širitvijo''^iv vzpostavile sistem omejitev, ki onemogoča pridobitev delovnega dovoljenja državljanom/kam novo priključenih držav (European Commission 2005). Ob širitvi leta 2007, ki je zajemala Bolgarijo in Romunijo se je krog držav, ki zapira meje tema dvema državam razširil. Sistem omejevanja pridobivanja delovnih dovoljenj ima sicer vgrajeno časovno omejitev, ki državam članicam, ki so tak sistem vzpostavile prepoveduje omejevanje nad časovnim obdobjem sedmih let po sistemu 2+3+2 (po vsakem obdobju morajo države članice utemeljiti nadaljnjo podaljšanje omejevanja pravice do dela tujim državljanom). Tako dostop do svojih trgov delovne sile državljanom/kam ''vzhodnega bloka'', med katere spada tudi Slovenija, še vedno omejujejo Avstrija, Belgija, Danska in Nemčija, medtem ko je krog držav, ki omejuje dostop^v delavcem/kam iz Romunije in Bolgarije širši in zajema Dansko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Veliko Britanijo (BBC 2008).

Poglavitni razlog za omejevanje dostopa do trga delovne sile leži v povezovanju migrantov s sistemom socialne zaščite. Države, ki omejujejo dostop se sklicujejo na strah pred hromljenjem nacionalnega sistema socialnih transferjev s strani tujih delavcev (oz. potencialnih brezposelnih), pri čemer je dokazano, da se odvisnost od sistema socialne zaščite ne razlikuje med posamezniki s podobnimi socialnimi okoliščinami a drugačnimi državljanstvi. Boeri (2007) za razrešitev dihotomije med deklariranimi svoboščinami in dejanskimi praksami držav članic ovrednoti tri možne rešitve i) zapiranje vrat migrantom; ii) ''sistem točkovanja'' za visokokvalificirane delavce/ke in iii) harmonizacijo socialnih sistemov in transferjev na ravni EU. Medtem ko migracije in ''lov za socialnimi transferji'' ni zavzel razsežnosti, ki so jih zagovorniki omejevanja napovedovali, pa današnji kontekst napoveduje spremembe v socialni sestavi držav članic. Boeri v odnosu do treh rešitev predlaga tretjo in zagovarja vzpostavitev fonda, katerega sredstva bi se črpala iz proračuna Evropske unije in bi omogočala vzpostavitev relativne enakopravnosti državljanov/k Evropske unije v odnosu do prejemanja socialnih transferjev (Boeri 2007). Analogijo predlaganemu predlogu vidimo v pomenu izenačevanja pravic znotraj držav članic med sferama atipičnih in rednih delovnih razmerij. Le preko vzpostavitve enakopravnosti in doseganja skupne ravni blaginje lahko namreč govorimo o socialni vključenosti in izkoriščanju potencialov, ki je trenutna mantra evropskega razvoja.

Pot naprej

Kritika razvoja evropske zaposlovalne politike s strani Združenja evropskih sindikatov je vzpostavljena predvsem na temelju nemožnosti doseganja inkluzivnosti in zaščite posameznikov/ic na trgu delovne sile ob promociji atipičnih delovnih razmerjih skozi prizmo neoliberalizma, saj le ta onemogoča dolgoročno socialno zaščito posameznikov/ic vključenih na trg delovne sile (ETUC 2009). V tem kontekstu se priporočila Združenja evropskih sindikatov in pa zaključki MISSOC analize pokrivajo. Oba dokumenta temeljita na predpostavki, da je za uspešnost sistema fleksibilne varnosti potrebno okrepiti sisteme socialne opore države ob hkratnem prizadevanju za aktivno politiko vključevanja posameznikov/ic na trg delovne sile in pa razviti mehanizme, ki bodo posameznike/ice na delovnem mestu tudi zadržale (ETUC 2009; MISSOC Analysis 2008).^vi Zveza evropskih sindikatov v komentarju Evropskega programa gospodarske prenove (European Economic Recovery Programme)^vii predlaga šest dejavnikov s katerimi je tako kratkoročno, kakor tudi dolgoročno moč doseči socialno varnost državljanov/k Evropske unije: i) krepitev sistema socialne zaščite v primeru brezposelnosti, pri čemer je poudarek na državah članicah, kjer so nadomestila za primer brezposelnosti še posebej nizka); ii) zvišanje stopnje socialne varnosti za zaposlene v najbolj fleksibilnih delovnih razmerjih, saj bo ekonomska kriza v največji meri in z največjim učinkom prizadele posameznike/ce zaposlene v fleksibilnih delovnih razmerjih; iii) vzpodbujanje notranje fleksibilnosti, pri čemer posameznik/ca v času ekonomske krize še vedno ostane zaposlen/a vendar za polovični delovni čas, hkrati pa država prispeva dodatke za brezposelnost; iv) investiranje v usposabljanje in vseživljenjsko učenje; v) zaposlovalni program, ki bi dvignil zaposlenost v socialni ekonomiji in vi) povečanje sredstev Evropskega globalizacijskega sklada (ETUC 2009: 4-5). Vsi predlogi temeljijo na koncepciji socialne pravičnosti, ki marsikdaj naleti na ovire ko govorimo o pravičnejši prerazporeditvi sredstev. Hkrati pa današnji trenutek vzpostavlja kontekst, ko je takšen razmislek nujen, delovanje pa možno le ob vključitvi vseh socialnih partnerjev.

Viri in literatura

1. BBC (2008): EU free Movement of Labour Map. Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3513889.stm (20.03.2009).

2. Boeri, Tito (2007): Migration and Welfare. Dostopno na: http://www.voxeu.org/index.php?q=node/214 (17.03.2009).

3. EurActiv (2008): Growth and Jobs: Relaunch of the Lisbon Strategy. Dostopno na: http://www.euractiv.com/en/innovation/growth-jobs-relaunch-lisbon-strategy/article-131891 (16.03.2009).

4. EurActiv (2007): Labour Market Reform. Dostopno na: http://www.euractiv.com/en/socialeurope/labour-market-reforms/article-140843 (15.03.2009).

5. European Commission (2008): Opening up the Labour Market. Dostopno na: http://ec.europa.eu/news/employment/081118_1_en.htm (18.03.2009).

6. European Commission (2008): The Social Situation in the European Union. Dostopno na: http://ec.europa.eu/employment_social/spsi/docs/social_situation/ssr2007_en.pdf (16.03.2009).

7. European Commission (2007): Tackling poverty requiers integrated solutions. Dostopno na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/07/1505&format=HTML&aged=1&language=EN&guiLanguage=en (19.03.2009).

8. European Commission (2005): European General Guide: Living in another EU country. Dostopno na: http://ec.europa.eu/youreurope/nav/en/citizens/services/eu-guide/living/index_en.html (20.03.2009).

9. ETUC - European Trade Union Confederation (2009): ETUC Resolution on a European Recovery Programme - Saving jobs from depression and deflation, defending wages, collective bargaining and pensions. Dostopno na: http://www.etuc.org/IMG/pdf_ETUC-resolution-EU-Recovery-Plan-Final-EN.pdf (17.03.2009).

10. EWL Newsflash February (2009): Reconciliation of private and professional life - Should maternity leave pay the price of the failure to engage men in their share of care?. Dostopno na: http://www.womenlobby.org/site/1abstract.asp?DocID=2472&v1ID=&RevID=&namePage=&pageParent=&DocID_sousmenu (16.03.2009).

11. MISSOC Analysis (2008): Social Protection: Aspects of flexicurity and active inclusion. Dostopno na: http://ec.europa.eu/employment_social/spsi/contact_en.htm (18.03.2009).

12. OECD (2008): Impact of the economic crisis on employment and unemployment in OECD countries. Dostopno na: http://www.oecd.org/document/63/0,3343,en_2649_33927_41727231_1_1_1_1,00.html (15.03.2009).

13. Roksandič, Metka (2009): Ženske na trgu dela Evropske unije. Odločajmo skupaj - posebna priloga sobotne priloge dnevnika Delo iz dne 07.03.2009.

i Usmeritev v zaposlovalni politiki, ki stremi k usklajevanju ciljev primerne in učinkovite socialne zaščite s strukturnimi spremembami na trgu delovne sile, ki so potrebne za zagotavljanje bolj fleksibilnega in dereguliranega trga delovne sile (MISSOC Analysis 2008: 3).

ii Gini koeficient oz. indeks meri na skali od 1 do 100 razmerje po katerem so dohodki v družbi razporejeni, pri čemer 0 pomeni stopnjo kjer imajo vsi enak dohodek, 100 pa popolno neenako razporeditev dohodkov (European Commission 2008: 36).

iii Vrednosti Gini koeficienta v ZDA znaša 37.5, medtem ko ima Evropska unija vrednost koeficienta pri 35. Slovenija v tem primeru med državami članicami predstavlja eno od držav z nižjimi stopnjami dohodkovne neenakosti, saj je njen koeficient 23.7, medtem ko je Portugalska država z najvišjo stopnjo dohodkovne neenakosti pri 38 (European Commission 2008: 38).

iv Z vzhodno širitvijo so zajete države, ki so se Evropski uniji priključile leta 2004, in sicer Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Širitev ima zgodovinski pomen za proces evropske integracije s stališča obsega širitve, saj je bilo hkrati vključenih deset držav in pa s stališča ponovnega združevanja zahodnega in vzhodnega dela evropskega kontinenta.

v Stopnje omejevanja dostopa do trga delovne sile se od države do države razlikujejo. V Nemčiji so ta pravila najbolj stroga, medtem ko večina drugih držav dovoljuje pridobitev delovnega dovoljenja v panogah, kjer primanjkuje domačih delavcev, do časovnega omejevanja obdobja v katerem si državljani/ke drugih držav lahko najdejo delo (za več glej BBC 2008).

vi Analiza MISSOC izpostavlja pomen analize dveh dimenzij socialne zaščite posameznikov/ic vključenih v atipična delovna razmerja in sicer dostop do storitev sistema socialne zaščite in pa višino socialnih dodatkov. Omenjena analiza je predstavila podatke, ki kažejo na velike razlike med državami članicami (MISSOC Analysis 2008: 12).

vii ''Evropski program gospodarske prenove je zastavljen s ciljem doseganja koordiniranega odgovora Evropske unije na ekonomsko krizo. Poglavitne prioritete programa so odprava simptomov ekonomske krize, zaščita delovnih mest in kupne moči ter na dolgi rok investiranje v dolgoročno zdravje evropske ekonomije in pa zaščita okolja''. Ključni predlog EERP predstavlja vzpodbujanje strani povpraševanja s stimulosom 200 milijard eurov, oz. 1.5% BDPja, pri čemer države članice prispevajo 1.2% (več na FAQs on the European Economic Recovery Programme, dostopno na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/08/735).