A free template from Joomlashack

Medkulturni dialog
Znanje in konkurenčnost
Zaščita okolja
Mobilnost v EU
Ženske in volitve v EP
Življenje ob meji
Energetska politika
Zaposlovanje in kriza
Regionalni razvoj
Drugi dogodki
Širitev Evropske unije
Finančna kriza
Vloga EU v svetu

Javne razprave

Prijava/Registracija






Pozabljeno geslo?
Še nimate računa? Registracija

ANKETA

Slovenija bi morala pripadnikom/cam narodov in narodnosti bivše Jugoslavije priznati:
 
Nadaljnja širitev Evropske unije:
 
evropske volitve
Domov arrow Medkulturni dialog arrow Informacije
Informacije
"Medkulturni dialog je kot voda za življenje" Natisni E-pošta
Prispeval: Peter Mesarec   
nedelja, 16. november 2008
 V četrtek, 6. novembra 2008, se je v Ljutomeru v tamkajšnjem Domu kulture zgodila prva v seriji javnih razprav v okviru projekta »Tvoje mnenje šteje – z razpravami do naše Evrope«. Razprava je potekala na temo »Medkulturni dialog«, rdeča nit razprave pa je bil status različnih manjšin v Soveniji in ureditev vprašanja izobraževanja v jeziku manjšin.

Gostje omizja na javni razpravi so bili Aurelio Juri, poslanec v Evropskem parlamentu in pripadnik italijanske narodne manjšine v Sloveniji; Kristina Plavšak-Krajnc, direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji; Branko Matijević, predsednik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji in Jožek Horvat – Muc, predsednik Zveze Romov.

Razpravo je povezovala Beti Hohler, pri njeni izvedbi pa je sodeloval tudi Miha Andrić. Udeležilo se je je več kot 100 gimnazijcev gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Zbrane na razpravi je med drugim pozdravil ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec. Razprave se je udeležila tudi Darja Hrga, direktorica občinske uprave Občine Ljutomer.

Natančnejši povzetek razprave in predstavljenih stališč bo kmalu objavljen na spletni strani, kjer si boste lahko ogledali tudi videoposnetek celotne razprave.

Delovna skupina za pripravo vsebin in analizo javnega mnenja, ki jo vodi Anja Šerc, je med udeležence razprave razdelila tudi anketne vprašalnike, s katerimi smo preverjali poznavanje delovanja Evropske unije in odnos do problematike manjšin v Sloveniji.

Vabimo vas, da anketo izpolnite tudi vi in nam jo izpolnjeno vrnete na elektronski naslov E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript .

 

Še vedno ste seveda vabljeni, da se oglasite s svojimi komentarji in stališči na forumu in rešite tudi spletno anketo.

Zadnja sprememba ( ponedeljek, 17. november 2008 )
 
Medkulturni dialog Natisni E-pošta
Prispeval: Peter Mesarec   
ponedeljek, 27. oktober 2008
 

»MEDKULTURNI DIALOG«

Izobraževanje v jeziku manjšin

 

Javna razprava

 

Dom kulture Ljutomer (Prešernova 20, Ljutomer), 6. november 2008, ob 14. uri

 

 

Gostje:

  • JOŽEK HORVAT MUC, predsednik Zveze Romov

  • Mag. KRISTINA PLAVŠAK KRAJNC, direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope

  • BRANKO MATIJEVIĆ, Zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ

  • AURELIO JURI, poslanec v Evropskem parlamentu

  • LÁSZLÓ GÖNCZ, poslanec madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru RS (vabljen)

 

Razmerje med ohranjanjem skupne identitete, ob hkratnem aktivnem prizadevanju za ohranjanje kulturne raznolikosti in spoštovanju drugačnosti, vedno znova predstavlja izziv za družbe, ki sobivajo v skupnem družbenem (med)kulturnem okviru. V odnosu do mednarodnih standardov in v kontekstu dejanskih izraženih potreb s strani pripadnikov manjšin se zdi, da Slovenija ustvarja nevaren prepad med pripadniki posameznih družbenih skupin, ki naj bi v družbi sobivali in medsebojno spoštovali svoje kulturne značilnosti. Največjo nevarnost predstavlja predvsem pomanjkanje javne diskusije o možnih odgovorih na vse hitreje spreminjajoče se družbene okvire, ki izvirajo iz trenda povišane stopnje migracij.

V razpravi se bomo dotaknili vprašanj kot: Kako je glede različnih manjšin urejeno vprašanje izobraževanja? Ali je izobraževanje v manjšinskem jeziku koristno s stališča bogatenja skupne kulture vseh družbenih skupin, ali pa mogoče dodatna ovira na poti do enotne družbe, ki ne pozna predsodkov in kjer so vsi pripadniki poenoteni po kriteriju skupne pripadnosti naciji? In, ali je sploh mogoče uveljavljati pravice ene skupine, ne da bi pri tem diskriminirali ostale jezikovne skupine in je torej bolje, da se država umakne kot aktivni akter pri urejanju družbenih razmerij in jih prepusti svobodnemu urejanju posameznih skupnosti? Ta vprašanja so le košček v mozaiku vprašanj, na katera je treba odgovoriti na potovanju v skupno prihodnost. O tovrstnih razmerjih več ne moremo molčati, sploh če se želi družba prilagoditi in preživeti strukturne spremembe, katerim je in bo priča.

 

 

Projekt podpira Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v okviru pobude za spodbujanje dialoga o prihodnosti EU s skupnim imenom Debate Europe. Mnenja in stališča, izražena na dogodku in objavljena na spletni strani, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, zato Evropska komisija zanje ne prevzema nobene odgovornosti.

Zadnja sprememba ( sreda, 29. oktober 2008 )
 
Joomla Templates by Joomlashack