EU kot ''konkurenčna, na znanju temelječa družba'' - kontekst in izzivi

Pripravila: Anja Šerc

V času, ki ga v veliki meri določa diskurz ''globalne finančne krize'' se zdi, da je celotno družbo prevzel globok pesimizem. Pojavljajo se vprašanja o spremembi obstoječega kapitalističnega sistema, poglavitni protagonisti svetovnega gospodarstva pa iščejo krivce in možne rešitve nastalega stanja.

Institucije Evropske unije se s vprašanjem konkurenčnosti v globalnem ekonomskem sistemu ukvarjajo vse od ustanovitve. Če je bil primarni cilj nastanka Evropskih skupnostiⁱ rekonstrukcija in posledično razvoj povojne Evrope, je današnji cilj vodilni položaj v svetovnem gospodarstvu. Hitro spreminjajoči se družbeni kontekst in spremembe v strukturi ter značilnostih gospodarskega sistema, ki jih pogojujejo nove tehnologije, so pripeljale do izzivov, s katerimi se Evropska unija mora soočiti, če želi ohraniti obstoječi standard življenja za svoje državljane/ke in si zagotoviti vodilni položaj v svetovnem gospodarskem sistemu.

Temeljna značilnost evropskega gospodarstva je vsekakor enotni trgⁱⁱ Unije in pa skupna valuta držav članic evropske monetarne unije. Začetni zagon in optimizem evropskega skupnega trga je danes na veliki preizkušnji, saj se zdi, da cilji, ki so si jih države članice zastavile ob nastanku še niso doseženi, oz. na njihovo uresničevanje danes vplivajo dejavniki, ki ob nastanku (še) niso igrali pomembne vloge. Sledeč raziskavi sodelavcev Evropske komisije (Ilzkovitz et al 2007) danes izzive enotnemu gospodarskemu trgu predstavljajo štirje dejavniki. Prvi je povečana vloga storitvenega sektorja in naraščajoči pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Pri tem je zlasti pomembna učinkovitost in možnost globalnega in regionalnega povezovanja v storitvenem sektorju. Kot sektorje, ki v največji meri vplivajo na uspešnost celotnega gospodarstva Evropske unije avtorji izpostavljajo telekomunikacije, transport in energetski ter finančni sektor. Kot ključni dejavnik za uspešnost le-teh pa študija izpostavlja globalno odpiranje s hkratnim izboljševanjem konkurenčnosti. Kot drugo spremembo v družbenem kontekstu se omenja oblikovanje Evropske monetarne unije in dvosmernost vplivov med le-to in enotnim evropskim trgom. Kot ključne dejavnike soodvisnoti med tema dvema tvorbama izpostavljajo pomen dobro delujočega in fleksibilnega notranjega trga, ki omogoča hitro prilagoditev valute zunanjim šokom; konkurenčnost trga, kot temelj zagotavljanja stabilnosti cen in stabilnost plač in kot tretji dejavnik mobilnost trga delovne sile. Kot tretji dejavnik vpliva avtorji izpostavljajo širitev Evropske unije na vzhod, pri čemer je ključ v razumevanju dvosmernosti procesov, ki jo je le-ta sprožila. Po eni strani se je skupni trg in s tem posledično skupna kupna moč povečala, kar za proizvajalce pomeni, da lahko na trgu ponudijo več, pa tudi več raznolikega blaga. Po drugi strani pa širitev enotnega trga pomeni povečevanje notranjih razlik, kar je še posebej opazno na področju odpiranja storitvenega sektorja, raznolikosti davčne zakonodaje in migracijskih tokov. Poleg strukturnih sprememb v smislu razvoja institucij in geografske širitve, pa avtorji izpostavljajo tudi pomemben demografski trend, ki trenutno zaznamuje države Evropske unije - staranje prebivalstva. Vpliv staranja prebivalstva za Evropsko unijo, po ocenah avtorjev, pomeni 17% znižanje delovnega prebivalstva med letoma 2010 in 2050. Globalna povezanost in razvitost Evropske unije pomeni, da bodo pozitivni imigracijski trendi še vedno stalnica v evropskem gospodarstvu, vendar pa sami po sebi ne morejo rešiti vprašanja stagniranja evropske delovne sile (Ilzkovitz et al 2007: 7-9).

Kot peti dejavnik vpliva avtorji izpostavljajo vpliv globalizacijskih tokov na razvoj gospodarske strukture in posledično uspešnosti Evropske unije. Kot tri najpomembnejše akterje vpliva poročilo izpostavlja ZDA, Kitajsko in Indijo. V kontekstu konkurenčnosti ZDA predstavljajo močan vpliv s stališča sektorjev s ''high knowledge content'' (visoka stopnja znanja). Po drugi strani pa sta v globalnem kontekstu pomembna dva močna vzhodna akterja - Indija s svojim visoko izobraženim, angleško govorečim in poceni storitvenim sektorjem zavzema vedno večji delež v svetovnem gospodarstvu, Kitajska, v katero se steka visok delež tujih investicij, pa skupaj z lastnim bazenom znanja ustvarja trg blaga z visoko dodano vrednostjo.ⁱⁱⁱ V času globalne soodvisnoti ti trgi za Evropsko unijo predstavljajo hkrati izziv in grožnjo. Vprašanje strategije, ki jo bo evropsko gospodarstvo zavzelo za soočenje s temi vplivi bo v prihodnosti močno vplivalo na razvoj in posledično kvaliteto življenja vseh posameznikov/ic (Ilzkovitz et al 2007: 51).

Kot odgovor na spreminjajoče se okoliščine globalnega in notranjega konteksta je Evropska unija pripravila serijo strategij, katerih cilj je učinkovito reagiranje na spreminjajoče se pogoje svetovnega gospodarstva. Osnovna izhodišča evropske usmeritve kot odgovor na te spremembe poznamo pod imenom Lizbonska strategija, ki je bila sprejeta na spomladanskem vrhu Evropskega sveta v Lizboni leta 2000. Cilj Lizbonske strategije je do leta 2010 popeljati Evropsko unijo med ''najbolj konkurenčna, na znanju temelječa gospodarstva na svetu''. Osnovne temelje dokumenta predstavljajo tri področja (Lisbon Agenda 2004):

• priprava pogojev za prehod v ekonomijo in družbo utemeljeno na znanju preko vzpostavitve učinkovitejših politik na področju informacijske družbe in raziskovanja ter razvoja, pri čemer naj bi države v raziskovanje in razvoj investirale 3% BDP-ja;

• modernizacija evropskega socialnega modela, investiranje v človeški kapital in boj proti socialni izključenosti, pri čemer cilj predstavlja 70% zaposlenost (60% zaposlenost žensk);

• ohranitev zdravega ekonomskega razvoja s pomočjo makroekonomskih politik.

V prvi polovici svojega ciljnega obdobja je Lizbonska strategija obrodila le delne rezultate in je bila podvržena kritikam o neučinkovitosti predvsem zaradi preobsežnega dnevnega reda, slabe koordinacije, nasprotujočih si prioritet in pomanjkanja politične volje, kar so kritiki izpostavili kot poglavitno slabost implementacije ciljev dokumenta. Na podlagi te kritike je bila oblikovana t.i. Kokova skupina, ki je spremenila poudarke strategije v smeri vzpodbujanja rasti gospodarstva in delovnih mest, pri čemer je nujno, da načrti za uresničevanje teh ciljev vključujejo družbeno, ekonomsko in ekološko dimenzijo. Za doseganje višje stopnje učinkovitosti pri upravljanju ciljev so določili dve triletni obdobji (od leta 2005 do leta 2008 in od leta 2008 do leta 2010). Prvo poročilo leta 2006 je vsebovalo štiri prioritetna področja:

1. vlaganje v znanje in inovacije;

2. vzpostavitev privlačnejšega poslovnega okolja;

3. ustvarjanje več in boljših delovnih mest in

4. energetika in podnebne razmere.

Po koncu prvega triletnega obdobja je Evropski svet znova potrdil pomen teh štirih stebrov in poudaril pomen doslednega izvajanja ukrepov, ki so jih države članice oblikovale v lastnih nacionalnih programih reform (Služba vlade RS za evropske zadeve 2009).

Pomen prvega stebra prenovljene Lizbonske strategije, vlaganje v znanje in inovacije, je Evropska unija že večkrat prepoznala kot pot do bolj uspešnega socialnega in ekonomskega razvoja,^iv leto 2009 pa sta Evropski parlament in Evropski svet tudi razglasila za Evropsko leto inovacij. V času usklajevanja ciljev prenovljene Lizbonske strategije s politikami Evropske unije je potekalo več vzporednih procesov, katerih cilj je bil zagotoviti učinkovito implementacijo le-teh. Za namene spremljanja in analize razvoja inovacijske politike držav članic Evropske unije in njihovih partneric je bil na pobudo Direktorata za splošne gospodarske zadeve in industrijo (Directorate General Enterprise and Industry) vzpostavljen akcijski načrt INNO in INNO 2. Cilj obeh pobud je oblikovati okolje, ki bo tako na ravni zakonodaje, kot na ravni vzpodbud in preoblikovanja izobraževalnega sistema, pripomoglo k rasti inovacij in posledično k uspešnejšemu, na znanju temelječemu, gospodarstvu (INNO 2008). Podatki, pridobljani v sklopu te pobude, izkazujejo, da se razlika med evropsko inovacijsko storilnostjo in njenima največjima tekmicama na tem področju, ZDA in Japonsko, zmanjšujejo. Poročilo kot najpomembnejše sektorje v katerih evropsko gospodarstvo v tem oziru zaostaja izpostavlja i) mednarodno patentiranje; ii) učinkovitost javno-zasebnih partnerstev in prenizko število raziskovalcev ter iii) pomanjkanje vložkov v raziskovanje in razvoj (INNO 2008: 4). V klasifikaciji INNO Scoreboarda se Slovenija uvršča v skupino držav, ki so opredeljene kot ''zmerno inovacijske'' na podlagi klasifikacije, ki omogoča analizo pomanjkljivosti in prednosti posamezne države glede na gospodarske vložke (npr. odstotek diplomantov/k na področju znanosti in inženirstva, odstotek diplomantov, odstotek javnih sredstev namenjenih za raziskovanje in razvoj, odstotek zasebnih sredstev namenjenih za raziskovanje in razvoj ipd.) in 'outpute' (število zaposlenih v visoko tehnološkem sektorju, odstotek visoko tehnoloških izdelkov v glede na izvoz, število novih produktov, število patentov, ipd.).

Vzporedno s pobudo INNO je Evropska komisija implementirala okvirni program za vzpodbujanje podjetništva in inovacij (The Competitevness and Innovation Framework Programme). Namen okvirnega programa je prispevati k uresničevanju ciljev Lizbonske strategije skozi prizadevanja za i) vzpodbujanje konkurenčnosti podjetij (s poudarkom na majhnih in srednje velikih podjetjih); ii) vzpodbujanje vseh oblik inovacij (s poudarkom na eko-inovacijah); iii) razvoj konkurenčne, trajnostne in na znanju temelječe družbe in iv) promocija energetske učinkovitosti (CIP 2008). Za namene implementacije okvirnega programa je predvidena poraba 3162 milijonov evrov, ki bodo razpršeni med tri sklope programa: i) podjetništvo in inovacije; ii) razvoj informacijske tehnologije in iii) razvoj energetske politike (ICP 2008).

Slovenija, kot že omenjeno, se na področju inovacijske politike umešča med države, ki so v klasifikaciji evropske inovacijske učinkovitosti (EIS) opredeljene kot države z zmerno inovacijsko učinkovitostjo, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se Slovenija v inovacijski učinkovitosti uvršča tik po evropsko povprečje, hkrati pa stopnja inovacijske učinkovitosti raste hitreje kot evropsko povprečje. Poročilo kot kritična področja slovenske inovacijske politike izpostavlja predvsem področja i) inovacij znotraj majhnih in srednjih podjetij; ii) vložkov v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo; iii) nizek odstotek visoko tehnoloških produktov v izvozu in iv) nizko število novih produktov (na trgu in v proizvodnji) (INNO 2008).

Trenutni trendi v slovenskem gospodarstvu in v odnosu države do inovacijske politike kažejo, da Slovenija v obeh sferah zaostaja za ekonomskimi tekmicami. Vložki v raziskave in razvoj danes v Sloveniji znašajo 1.6% BDP-ja, kar precej zaostaja za zastavljenim ciljem Lizbonske strategije (3%), prav tako pa zaostaja za evropskim povprečjem (2.5%). Pomanjkanje financiranja s strani države in hkratna usmerjenost podjetij v maksimizacijo profita na račun vložkov v raziskave in razvoj vodi v stagniranje proizvodnje, ki na trg ne vnaša produktov z dodano vrednostjo, kar bi prispevalo k utrditvi položaja v regionalnem in svetovnem gospodarstvu, ampak sledi strategiji cenovne politike.

Po drugi strani pa se, navkljub visoki stopnji izobrazbe človeških virov (tudi v sferi diplomantov na področju znanosti in inženirstva), pojavlja problem povezovanja tega kadra z gospodarstvom. Vprašanje povezovanja med gospodarstvom in politiko ostaja pereč problem in predstavlja enega od poglavitnih izzivov preoblikovanja tako slovenskega izobraževalnega sistema, kakor tudi postopkov države na področju spodbud gospodarstvu za odpiranje v smeri sprejemanja višjih stopenj tveganj v sferi inovacijske politike (Marn 2008).

Viri in literatura:

• BBC (2009): China's Economic Growth slows. Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/7843947.stm (27.01.2009).

• CIP - The Competitevness and Innovation Framework for Europe (2008): PPT presentation. Dostopno na: http://ec.europa.eu/cip/presentation_en.htm (02.02.2009).

• Economic Growth in the European Union continues at a brisk pace (2007). Dostopno na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/07/197&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en (02.01.2009).

• Economy Watch (2008): Indian Economy Overview. Dostopno na: http://www.economywatch.com/indianeconomy/indian-economy-overview.html (15.01.2009).

• Euractiv (2004): Lisbon Agenda. Dostopno na: http://www.euractiv.com/en/future-eu/lisbon-agenda/article-117510 (02.02.2009).

• Ilzkovitz et al (2007): Steps towards a deeper economic integration: The internal market in the 21st century (A contribution to the single market review). Dostopno na: http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/publication784_en.pdf (03.12.2008).

• INNO (2008): European Innovation Scoreboard 2008: Comparative Analysis of Innovation Performance. Dostopno na: http://www.proinno-europe.eu/EIS2008/website/docs/EIS_2008_Final_report.pdf (05.02.2009).

• Marn, Urša (2008): Tekma za tržni delež. Dostopno na: http://www.mladina.si/tednik/200838/tekma_za_trzni_delez (02.02.2009).

• Mladina On-line (2008): Vrh EU za peto svoboščino: Prost pretok znanja. Dostopno na: http://www.mladina.si/dnevnik/14-03-2008-vrh_eu_za_peto_svoboscino_prost_pretok_znanja/ (02.02.2009).

• Odločba Evropskega parlamenta in Sveta: predlog (2008): Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij (2009): obrazložitveni memorandum. Dostopno na: http://www.create2009.europa.eu/fileadmin/Content/Downloads/PDF/Memorandum/sl_obrazlozitveni_memorandum.pdf (03.02.2009).

• Služba vlade Republike Slovenije za evropske zadeve (2009): Lizbonska strategija: začetek. Dostopno na: http://www.svez.gov.si/si/aktualne_teme/lizbonska_strategija/ (05.02.2009).

• Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji (2008): Evropske ustanove in organi. Dostopno na: http://evropa.gov.si/evroslovar/ustanove-organi/#05 (05.12.2008).

i Pod terminom Evropske skupnosti razumemo Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki se je vzpostavila s Pariško pogodbo leta 1951 in Evropsko gospodarsko skupnost ter Evropsko skupnost za jedrsko energijo, ki se vzpostavita z Rimskima pogodbama (Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji).

ii Enotni trg je bil vzpostavljen leta 1987. Leta 1986 so takratne države članice podpisale Enotni evropski akt in se zavzele za vzpostavitev prostora brez notranjih meja s prostim pretokom blaga, storitev, oseb, kapitala in storitev (EURO IUS-INFO).

iii Ekonomska rast Kitajske je dosegla vrhunec leta 2007 s 13%. Navkljub padcu na 9% v letu 2008 še vedno predstavlja resen izziv rasti gospodarstva Evropske unije (BBC 2009). Indija je v letu 2006 in 2007 imela primerljivo gospodarsko rast, ki je v teh letih znašala 9.6% in 9.2% (Economy Watch 2008). V letu 2007 je Evropska unija dosegla, v primerjavi z Indijo in Kitajsko, le 2.4% rast na območju celotne Evropske unije in 2.7% rast na evro območju (Economic Growth in the European Union continues at a brisk pace: 2007).

iv V sklepih predsedstva leta 2006 je Evropski svet opredelil pomen strateškega pristopa k razvoju politik na področju inovacij. V sklepih predsedstva leta 2007 pa je nadalje utemeljil pomen ustvarjanja pogojev za kvalitetno izobraževanje in usposabljanje, kot temeljnima predpogojema za spodbujanje ustvarjalnosti, inovacijske dejavnosti in konkurenčnosti (Odločba Evropskega parlamenta in Sveta: 2008).