Za izboljšanje položaja migrantskih delavcev so potrebne tako partikularne spremembe zakonodaje, kot tudi redefiniranje koncepta in nalog socialne države

V Centru Evropa v Ljubljani je v četrtek, 22. oktobra 2009, potekala enajsta razprava v okviru projekta 'Tudi tvoje mnenje šteje – z razpravami do naše Evrope', ki ga izvajamo na Zavodu za kulturo dialoga Za in Proti. Z gosti in obiskovalci smo se pogovarjali o pravicah migrantskih delavcev v Evropski uniji (EU) in Sloveniji, pri čemer smo se osredotočili tako na razmere na trgih delovne sile v državah članicah EU, kot tudi na potrebe izboljšanja socialnega položaja migrantskih delavcev ter načine, s katerimi lahko pristojni akterji na te potrebe odgovorijo. 

Tokratnega srečanja se je udeležilo kar sedem gostov iz različnih družbeno-političnih sfer, in sicer gdč. Aigul Hakimova, dr. Polona Mozetič in g. Armin Salihović, vsi trije člani Socialnega centra Rog ter aktivistične iniciative Nevidni delavci sveta, ga. Mateja Golja, višja svetovalka na Sektorju za delovne migracije na Ministrstvu za družino, delo in socialne zadeve (MDDSZ), g. Gregor Malec, podsekretar na MDDSZ, dr. Mojca Pajnik, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na Fakulteti za družbene vede ter g. Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravno področje na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Razpravo je povezoval Samo Novak, sodelavec Zavoda za kulturo dialoga Za in Proti.

Na začetku smo se z gosti pogovarjali o nezavidljivi situaciji, v kateri so se migrantski delavci znašli v času globalne gospodarske krize ter o ukrepih, ki jih države sprejemajo na področju migrantskega dela. Dr. Mozetičeva je dejala, da v obdobju krize politika nacionalizma na trgih dela nevarna, ker še dodatno krepi negativne sentimente proti migrantskim delavcem, ki že v času prosperitete velikokrat predstavljajo nezaželene člane družbe. V tem kontekstu je dr. Pajnikova izpostavila, da so bila v Evropi za migrante tradicionalno zgodovinsko rezervirana prekerna dela, kriza pa je situacijo še zaostrila. Po njenem mnenju se skozi ukrepe držav in evropskih institucij kaže, da le-te krize niso razumele kot priložnosti za kritični premislek o iskanju izhoda na podlagi solidarnosti in spoštovanja človekovih pravic, ampak so se rajši zatekle k večji restrikciji na področju delovnih migracij. Gdč. Hakimova je poudarila, s takšnim načinom migracijskega upravljanja tuji delavci, skupaj z ostalimi ogroženimi družbenimi skupinami kot so begunci in prosilci za azil, postajajo del novega 'evropskega apartheida', v okvirih katerega so posameznikom velikokrat kratene osnovne človekove pravice. Da gospodarska kriza in z njo povezani restriktivni ukrepi države negativno vplivajo tudi nad vzdušje med samimi migrantski delavci pa je poudaril g. Salihović. Po njegovih besedah med tujimi delavci prihaja do vse večje medsebojne konkurenčnosti, saj so popolnoma odvisni od delodajalca, ki o podaljšanju njihove delovne vize odloča na podlagi njihove produktivnosti in stabilnosti. G. Malec je na drugi strani dejal, da so zaščite domačega trga dela povsem logična poteza držav, ki se nahajajo v razmerah gospodarsko-finančne krize. Spreminjanje sistema kvot je tako predstavljalo odgovor na naraščajočo brezposelnost med domačimi delavci ter na padec povpraševanja po določenih poklicih med delodajalci. V tem okviru je ga. Golja dodala, da kvota ne predstavlja sita za migrantske delavce, ampak le-tega predstavlja trg dela sam. G. Zorko je zatrdil, da to ne drži, saj naj bi v Sloveniji sito za migrantske delavce velikokrat predstavljala že zakonodaja, ki omogoča zaposlitev tujega delavca le v primeru, kadar na trgu dela ni dovolj domačega kadra.

V nadaljevanju smo se dotaknili tudi nekaterih konkretnih kršitev pravic migrantskih delavcev v Sloveniji in Evropski uniji. Med večjimi problemi v Sloveniji, o katerih je spregovoril g. Salihović, so zagotovo neplačevanje zdravstvenega in socialnega zavarovanja s strani delodajalca, neupravičeno prekinjanje delovnega dovoljenja in zaposlovanje na črno ter nezakonito podaljševanje delovnega časa. Kot je dejal g. Malec, gre v teh primerih za hude kršitve osnovnih pravic delavcev, ki pa po njegovem mnenju izhajajo iz odsotnosti enovite nacionalne strategije delovnih migracij ter dejstva, da je moč delodajalcev v procesu najemanja tujih delavcev izjemno velika. Ga. Golja je izpostavila, da v Sloveniji v okvirih inšpektorata za delo sicer poznamo zakonske vzvode za nadzor nad zaposlovanjem tujcev, vendar pa je g. Salihović opozoril, da inšpektorji svojega dela v veliki večini primerov ne opravljajo korektno. Poleg tega so pogoji za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja, ki posameznikom zagotavlja nekoliko večjo varnost v delovnem razmerju izjemno kompleksni in težko dosegljivi, je razložila gdč. Hakimova. Proti koncu razprave smo posebno pozornost namenili tudi nevzdržnim bivanjskim razmeram, v katerim morajo živeti migrantski delavci. G. Zorko je dejal, da je na tem področju že pripravljena uredba, ki je nastala v sodelovanju med sindikati in resornimi ministrstvi, in bo določala minimalne standarde bivanja tujih delavcev v Sloveniji. Do tega ukrepa pa je dr. Mozetičeva izrazila resne pomisleke, saj po njenem mnenju uredba ne bo mogla prisilno poseči v zasebno lastnino lastnikov delavskih domov (torej v urejanje dejanskih razmer domov samih), kar pomeni, da bo ukrep predstavljal mrtvo črko na papirju. V kontekstu drugega dela razprave je dr. Pajnikova še opozorila, da se prevečkrat ukvarjamo s partikularnim urejanjem migrantskega dela, s tem pa zameglimo prave probleme. Po njenem mnenju namreč potrebujemo korenito redefiniranje koncepta socialne države, ki v prihodnosti ne sme več temeljiti na vzvodih zaščite nacionalnih trgov in selektivnih procesih vključevanja migrantskih delavcev v novo družbeno okolje.  

Ob koncu pogovora z gosti so obiskovalke in obiskovalci razprave govorniškemu panelu podali tudi nekaj svojih komentarjev in vprašanj, ki so se nanašala zlasti na uvodoma naslovljeno uredbo in pa možnosti oblikovanja vzvodov, ki bi posegli v razmerje odvisnosti med tujimi delavci in njihovimi delodajalci.

Vabimo Vas, da si ogledate videoposnetek celotne razprave, ki ga je pripravila snemalna ekipa Studia 12 in je na voljo na njihovi domači strani, kot tudi preko spletne povezave na domači strani našega projekta.