Vzpostavljanje uravnoteženega regionalnega razvoja v Sloveniji predstavlja le del širše evropske strategije vzpostavitve kohezije med bolj in manj razvitimi regijami Evropske unije. Vizijo policentričnega razvoja in nadaljnje možnosti izravnavanja zaostankov posameznih regij v Sloveniji je nujno razumeti v kontekstu evropske regionalne politike in s tem povezane finančne perspektive za obdobje 2007-2013. Koroška, kot ena izmed dvanajstih slovenskih razvojnih regij, je v procesu pogajanj o trenutni finančni perspektivi predstavljala razvojnega regionalnega partnerja v trikotniku evropski¹ - nacionalni (vlada Republike Slovenije) - regionalni nivo (dvanajst regionalnih razvojnih regij) in skozi operativni razvojni program regije vzpostavljala nadaljnji okvir razvoja tako v mikro-regionalnem kontekstu, kakor tudi na nivoju evropske regionalne politike.

Proces sprejemanja nove finančne perspektive se je odvijal v kontekstu priprav in osmišljanja vloge držav članic, ki so v svoje polnopravno članstvo v Evropski uniji pristopile 1. maja 2004. Neenak izhodiščni položaj držav članic, ki se je s sprejemom desetih držav povečal, je predstavljal poglavitni razlog za povečanje deleža izdatkov namenjenih kohezijski politiki, kar uresničuje cilj skladnega razvoja Evropske unije v skladu z načelom solidarnosti. Trenutno je v Evropski uniji tako ''43% gospodarske proizvodnje in 75% naložb v raziskave in inovacije osredotočenih na samo 14% evropskega ozemlja na t.i. peterokotniku med Londonom, Hamburgom, Munchnom, Milanom in Parizom'', razlika med najbogatejšo državo članico Luksemburgom in najrevnejšo državo članico Romunijo pa je sedemkratna (Evropska unija - Regionalna politika 2008: 1). Odprava razlik v regionalnem razvoju je identificirana kot nujna s stališča razvijanja in poglabljanja notranje kohezivnosti in posledično zvišanja stopnje skupne gospodarske uspešnosti Evropske unije v okviru enotnega gospodarskega prostora in posledično v razmerah globalne gospodarske konkurenčnosti, kjer sta kot poglavitni tekmici izpostavljeni ZDA in Kitajska. V tem oziru je finančni program 2007-2013 v veliki meri tudi vezan na izpolnjevanje zastavljenih ciljev v Lizbonski strategiji in na podlagi teh ciljev zavezuje države članice prejemnice sredstev iz naslova regionalne politike na doseganje strateških ciljev trajnostne gospodarske rasti, konkurenčnost gospodarstva in zaposlovanja.

Za izvajanje finančne perspektive je v šestih letih predvidenih 864,4 milijarde evrov, kar predstavlja 1,05% bruto nacionalnega prihodka EU. Največji delež je ostal namenjen kmetijstvu (371 milijarde evrov), sledi kohezijska politika in spodbujanje konkurenčnosti (308 oz. 74 milijarde evrov), krepitev vloge EU v svetu (49 milijonov evrov), izvajanje notranjih politik (11 milijard evrov) in administracija (50 milijonov evrov) (STA 2007). Delež namenjen evropski regionalni politiki je operacionaliziran na podlagi treh ciljev, ki se financirajo iz treh skladov. Cilj ''konevergence'', ki je namenjen 35% prebivalstva EU bo obsegal 82% sredstev namenjenih regionalni politiki.² V ta cilj so zajete države (in/ali regije) katerih BDP ne presega 75% povprečja EU, kar trenutno predstavlja 84 regij v 17 državah EU-27 in dodatnih 16 regij (16,4 milijona prebivalcev), ki sodijo v kategorijo postopnega opuščanja in so pod ciljem konvergence zastopane na podlagi identificiranega statističnega učinka širitve. Slovenija³ je iz naslova konvergence prejela 4,1 milijarde evrov, ki si jih je izpogajala na podlagi treh operativnih programov (programi, pripravljeni za črpanje sredstev iz posameznega evropskega sklada): i) ''Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013'' - podlaga za črpanje sredstev iz Kohezijskega sklada (v manjši meri tudi Evropskega sklada za regionalni razvoj); ii) ''Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013'' - podlaga za črpanje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iii) ''Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013'' - podlaga za črpanje sredstev Evropskega socialnega sklada. Poleg tega je Slovenija izpogajala tudi sredstva iz naslova ''evropsko teritorialno sodelovanje'', ki znašajo 104 milijone evrov (Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji n.d.).

Navkljub statusu identificirane neto prejemnice v trenutni finančni perspektivi je bila Slovenija s strani prof. Mojmir Mraka opozorjena na možne ovire pri črpanju kohezijskih sredstev v kontekstu Slovenije in delno nepripravljenost države pri tem. Prof. Mrak izpostavlja predvsem posledice, ki izhajajo iz razširjenega obsega sredstev in posledično višje stopnje kompleksnosti, ki jo priprava programov za črpanje v tem oziru zahteva. Kot poglavitni točki, katerim mora Slovenija nameniti več pozornosti, izpostavlja vzpostavitev programskega okvira črpanja sredstev, ki bo podpiral in dopolnjeval že obstoječe strateške dokumente razvoja Slovenije. V drugi točki pa izpostavlja pomen izboljšanja implementacijske infrastrukture, ki spremlja povečan obseg sredstev iz tega naslova (Mrak 2009).

Slovenija je svoje tri operativne programe oblikovala na podlagi Nacionalnega strateškega programa, ki opredeljuje strategijo za doseganje hitrejše konvergence s poudarkom na uporabi sredstev kohezijske politike. Skozi strateški referenčni okvir je bila opredeljena analiza stanja, strategija, opredelitev osnovnih mehanizmov za doseganje ciljev, določitev operativnih programov in osnovne finančne razdelitve, ki se navezujejo na Strateške smernice skupnosti za kohezijo, Nacionalni program reform (Lizbonska strategija) in Skupno poročilo o socialni vključenosti. Vloga regionalnih razvojnih regij je bila v tem primeru zastopstvo regionalnih interesov pri oblikovanju skupne strategije (Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko n.d.). Širši (nacionalni) okvir nadaljnjega razvoja Slovenije je zajet v Strategiji razvoja Slovenije iz dne 23.06.2005 za programsko obdobje 2006-2013, ki predvideva pet razvojnih prioritet: i) konkurenčno gospodarstvo in hitrejšo gospodarsko rast; ii) vzpostavljanje dvosmernega pretoka med znanjem in gospodarstvom; iii) učinkovita in cenejša država; iv) moderna socialna država in višja stopnja zaposlenosti in v) povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja (Strategija razvoja Slovenije 2005). V skladu s tem okvirom je bil v procesu pripravljanja Državnega razvojnega programa vzpostavljen v Svetu regij tudi posvet z dvanajstimi razvojnimi regijami, ki so vsaka za svoje področje predstavile razvojne prioritete.

Regionalni razvoj v Sloveniji, kot eden od ključnih dejavnikov splošnega razvoja države, še vedno izkazuje neenakost v razvoju posameznih regij (dvanajst). Podatki iz leta 2005 nakazujejo, da se navkljub prizadevanjem po zmanjševanju razlik le-te še povečujejo. Poglavitni točki neenakega razvoja regij predstavljajo razlike pri kazalcu bruto domačega proizvoda, ki pa ni edini kazalnik, ki nakazuje ekstremne neenakosti v razvoju posameznih regij (Regionalna politika 2006). Koroška na podlagi indeksa regionalne ogroženosti zavzema šesto mesto s stopnjo ogroženosti 107,5 (za primerjavo: Osrednjeslovenska 9,8 in Pomurska 169,6).⁴ Na podlagi indeksa razvojne ogroženosti se Koroška uvršča v skupino B (skupaj s Savinjsko in Jugovzhodno Slovenijo), ki po kazalcih ne spadajo v najbolj ogrožene regije, vendar pri posameznih izstopajo. Koroška je v tej skupini opredeljena kot regija, ki ima sicer razvojni potencial kot ''mlada regija'', hkrati pa je po vseh ostalih kazalcih uvrščena pod slovensko povprečje (Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja 2005).

Značilnosti, ki opredeljuje regijo v sklopu identificiranih kazalnikov, Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2007-2013, sintetizira v šestih sklopi razvojnih priložnosti regije.⁵ Na področju gospodarske aktivnosti je regija opredeljena z močno izvozno usmerjenostjo, pri čemer prevladuje predelovalna industrija in vpetost proizvodnje v avtomobilsko industrijo. Prestrukturiranje gospodarstva je torej nujno, če se želi regija prilagoditi novim gospodarskim izzivom, kjer je dodana vrednost posamezne gospodarske dejavnosti merjena tudi v stopnji inovativnosti in ne le opredeljena skozi delovnointenzivne panoge. Za uspešen prehod v konkurenčne panoge je na tem območju je potrebno vzpostaviti infrastrukturo, ki bo omogočala razvoj lastnih zmogljivosti na področju raziskovanja in razvoja, saj ima danes le 2% malih in srednjih podjetjih registrirane raziskovalne oddelke (primera dobre prakse v regiji predstavljata Tehnološko razvojni center za Koroško in Koroško visokošolsko središče). Dodatni negativni dejavnik vpliva predstavlja izobrazbena struktura prebivalstva, saj je število študentov v regiji pod slovenskim povprečjem (Koroška: 56.01% / Slovenija: 56.34%) in dodatno pomanjkanje izobraženega kadra na področju naravoslovnih ved. Regija je tudi v splošnem opredeljena kot območje, kjer primanjkuje podjetniške klime, predvsem zaradi pomanjkanja informacijske podpore in finančnih vzpodbud. Preplet teh pomanjkljivosti onemogoča regiji, da bi se izvila, oz. nadgradila razvojne možnosti, ki na tem področju obstajajo predvsem v obliki izkušenj z gospodarskimi dejavnostmi večjega obsega in pa z vzpostavljenimi zunajtrgovinskimi vezmi. Drugi sklop dejavnikov, ki upočasnjuje razvoj regije, predstavljajo infrastrukturni dejavniki. Nujnost povezave Koroške na avtocestni križ, ki je izpostavljena tudi v dokumentu ''Regionalna politika'', zmanjšuje možnost mobilnosti na tem območju in splošno povezavo z ostalimi regijami v Sloveniji ter širše. V ta sklop se uvršča tudi pomanjkanje komunalno opremljenih zemljišč, ki bi bili dosegljivi novim gospodarskim subjektom po dostopni ceni (Regionalna razvojna agencija za Koroško 2006). Gospodarska kriza je v Koroški regiji že vplivala na nadaljnji razvoj večjih podjetij (Livarna Vuzenica, Prevent, Styria Vzmeti, Hypos Muta in Stroj Radlje), saj so le-ta zaradi pomanjkanja naročil bile prisiljene bodisi odpuščati delavce, bodisi jih dati na začasno čakanje za delo (Stroj Radlje) ali skrajšati delovnike (kot npr. Prevent). Odvisnost od naročil in zunanjih vplivov na cenovno ugodnost delovne sile se je v tem obdobju izkazala kot določujoča za razvojno sposobnost regije. Nadalje se kaže manko posameznih segmentov delovne sile, kot je npr. pomanjkanje strugarjev, ki bi jih zaposlilo podjetje Strugar (Dnevnik 2009).

Vprašanje gospodarske usmeritve (tehnološki sektor in/ali industrija in/ali znanost in razvoj) dopolnjuje pomanjkanje iniciative in infrastrukturnih zmožnosti tudi na drugih področjih. Identificiran potencial regije na področju turizma je opredeljen predvsem z njenimi naravnimi danostmi, ki jih dopolnjuje možnost razvoja kulturne dediščine in na njej osnovanih turističnih artiklov. Pomanjkljivosti, ki onemogočajo optimalen razvoj te dejavnosti je mogoče identificirati na področju i) nepovezanosti turističnih dejavnosti v regiji, ii) dotrajani, neatraktivni in lokalno omejeni turistični infrastrukturi ter v iv) projektni nepovezanosti nosilcev razvoja turizma. Koroška je v letu 2006 imela (poleg) Zasavske regije najmanj nastanitvenih kapacitet (878 ležišč), zabeležili pa so obisk 14.552 turistov in 47.610 nočitev (Statistični urad 2006). Nujnost vzpostavitve dodatne infrastrukture na področju nastanitvenih kapacitet predstavlja enega od nujnih in finančno bolj zahtevnih projektov na tem področju (regija se deli na dve večji zaključeni turistični enoti Zahodno Pohorje in Mežiška dolina), ki bi omogočil identifikacijo regije kot ''destinacija Koroška''. Vendar izgradnja kapacitet (pri tem se poudarja tudi nujno priključitve na avtocestni križ) ni zadosten pogoj za razvoj turizma v tej regiji. Pomanjkanje sodelovanja v turističnem razvoju, ki bi omogočil oblikovanje integralnih turističnih produktov, povečanje naložb v turizem (poleg nastanitvenih kapacitet tudi izgradnja podporne infrastrukture), nepovezanost ohranjanja kulturne dediščine s turizmom in pomanjkljiva usmerjenost človeških virov na tem območju vse predstavljajo dejavnika počasnega razvoja turizma na tem področju. Za programsko obdobje 2007-2013 je Koroška za namene razvoja turizma iz naslova državnega proračuna in kohezijskih sredstev izpogajala 142.212.956 eur. Uspešnost črpanja teh sredstev bo v naslednjih štirih letih določila razvojni potencial regije na tem področju in bo, v primeru uspešne izvedbe načrtovanih projektov, močno pripomogla k večji prepoznavnosti regije ter posledično okrepila turističnih sektor (Regionalna razvojna agencija za Koroško 2006).

Tako razvoj gospodarstva, kakor tudi turizma sta v veliki meri odvisna od krepitve potencialov človeških virov. Koroška v Sloveniji predstavlja eno bolj redko poseljenih območij v Sloveniji (Koroška: 71 ljudi/km², Slovenija: 99 ljudi/km²), poleg tega je regija zaznamovana z ničelnim naravnim prirastkom, ki ga dodatno otežuje negativni selitveni prirastek, saj se posamezniki odločajo bodisi za selitev v druge regije (v letu 2006 239 posameznikov), bodisi za selitev v tujino (v letu 2006 134 posameznikov). Trend tudi bega možganov s Koroške je nujno prekiniti, če se želi v regiji vzpostaviti perspektiva nadaljnjega razvoja, ki bo temeljila na mladem in perspektivnem kadru. Značilnosti strukturne brezposelnosti nakazujejo, da so možnosti zaposlovanja v regiji predvsem omejene za mlade ljudi (poleg mladih je Koroška zaznamovana tudi z nadpovprečno brezposelnostjo žensk in starejših od 40 let). Sledeč izsledkom Kovivisa (Javni zavod Koroško višje in visokošolsko središče) so temelji problema neskladij na trgu delovne sile osnovani v pomanjkanju informacij o stanju in trendih na trgu dela, nepovezane aktivnosti na področju razvoja človeških virov v regiji, nizko zavedanje prebivalcev regije o novih zahtevah na znanju temelječe družbe in nizka stopnja vključevanja mladih v neformalno izobraževanje. V tem okviru je bila s strani regionalne razvojne agencije vzpostavljena tudi štipendijska shema, ki je bila v letih med 2005 in 2008 podeljena 194 prosilcem. Štipendija se financira iz naslova Evropskega socialnega sklada in je namenjena dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice po katerih delodajalci povprašujejo. Štipendijska shema na ta način predstavlja primer dobre praske tako nivojskega povezovanja (EU sredstva - regionalne potrebe), kakor tudi povezovanja med znanjem in gospodarstvom.

Soodvisnot regionalnega razvoja od prepoznavanja možnosti in sposobnosti črpanja sredstev s strani evropskih skladov danes postaja eden od določujočih dejavnikov razvoja vsake slovenske regije, vzpostavitev jasne in konkretizirane vizije regionalnega razvoja pa odraža sposobnost in željo regije po nadaljnjem razvoju v okviru danih možnosti. Krepitev zavedanja o nujnosti enotnega delovanja za vzpostavitev temeljev v okviru regionalnega razvoja, ki mora slediti širšim družbenim sprememba, je danes predpogoj za uspešnost posamezne regije. Koroška s svojim razvojnim programom vzpostavlja te okvire, vendar bo uspešnost le-teh odvisna predvsem od sposobnosti obstoječih struktur da to vizijo konkretizirajo.

Viri in literatura

1. Dnevnik (2009): Koroška podjetja krizo občutila v prvem četrtletju. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042283006 (28.08.2009).

2. Evropska unija - Regionalna politika (2008): Skupaj za regije. Regionalna politika EU 2007-2013. Dostopno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/presenta/working2008/work_sl.pdf (25.08.2009).

3. Javni zavod Koroško višje in visokošolsko središče (n.d.): Podatki in analize. Dostopno na: http://www.ko-vivis.si/podatki_in_analize.aspx (27.08.2009).

4. Mrak, Mojmir (2009): Absorption of EU Structural Action Funds: The Case of Slovenia. Dostopno na: miha.ef.uni-lj.si/_dokumenti3plus2/.../MRAK-ABSORPTION.ppt (25.08.2009).

5. Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja (2005): Podprojekt: indeks razvojne ogroženosti. Dostopno na: www.stat.si/doc/sosvet/sosvet_18/sos18_s453-2005.doc (22.08.2009).

6. Pečar, Janja (2005): Indeks razvojne ogroženosti (predstavitev projekta UMAR). Dostopno na: www.stat.si/doc/sosvet/Sosvet_18/Sos18_s471-2005.ppt (25.08.2009).

7. Regionalna politika (2006): Regionalna politika. Dostopno na: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_regionalnega_razvoja/ (22.08.2009).

8. Regionalna razvojna agencija za Koroško (2006): Regionalni razvojni program Koroške razvojne regije 2007-2013. Dostopno na: http://www.rra-koroska.si/prikazi_data.php?tip=kopje_file_id&idd=422 (23.08.2009).

9. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (n.d.): Programski dokumenti Slovenije 2007-2013. Dostopno na: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_evropske_kohezijske_politike/kohezijska_politika_v_obdobju_2007_2013/programski_dokumenti_slovenije_2007_2013/ (25.08.2009).

10. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve (n.d.): Naslednja finančna perspektiva 2007-2013. Dostopno na: http://www.svrez.gov.si/si/aktualne_teme/naslednja_financna_perspektiva/ (28.08.2009).

11. STA (2007): V veljavo vstopa finančna perspektiva EU 2007-2013. Dostopno na: http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1120520 (27.08.2009).

12. Statistični urad RS (2006): Gostinstvo in turizem po statističnih regijah. Dostopno na: www.stat.si/doc/vsebina/02/portret/REGIJE/Gostinstvo%20in%20turizem/Gostinstvo%20in%20turizem%201995-2006.xls (26.08.2009).

13. Strategija razvoja Slovenije (2005): Strategija razvoja Slovenije. Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf (22.08.2009).

1 Pogajanja o finančni perspektivi 2007-2013 so potekala med leti 2004-2006. Prvo fazo procesa predstavlja predlog Evropske komisije o novem finančnem okviru, ki ga morajo kasneje v političnih pogajanjih potrditi vse države članice. Na podlagi soglasja oz. političnega dogovora v Evropskem svetu je sledil t.i. trialog med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom, ki je soglasje dosegel 4. aprila 2006 (Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve n.d.).

2 ''V okviru cilja konvergenca je na voljo 282,8 milijarde evrov, kar predstavlja 81,5 % vseh sredstev; 199,3 milijarde evrov odobrenih sredstev je namenjenih regijam cilja konvergenca, 13,9 milijarde evrov regijam v okviru cilja postopno opuščanje, 69,6 milijarde pa za Kohezijski sklad, iz katerega bo sredstva črpalo 15 držav članic'' (Evropska unija - Regionalna politika 2008: 8).

3 Slovenija je v finančni perspektivi 2007-2013 opredeljena kot neto prejemnica sredstev iz evropske blagajnje. Sledeč izračunom vladne službe za evropske zadeve bo v evropski proračun v obdobju 2007-2013 vplačala okoli 2,5 milijarde evrov, prejela pa 4,5 milijarde evrov (STA 2007).

4 Izračun indeksa regionalne ogroženosti temelji na šestih skupinah kazalnikov in sicer stopnjo regionalne razvitosti (BDP/prebivalca, osnovo za dohodnino/prebivalca, delovna mesta/delovno aktivno prebivalstvo), prebivalstvo (indeks staranja), trg dela (stopnja registrirane brezposelnosti, stopnja registrirane zaposlenosti), izobrazba (povprečno število let šolanja), okolje (priključenost na javno kanalizacijo) in indeks krajine (delež površine Natura 2000 v skupni površini). Indeks se izračuna skozi standardizacijo vrednosti kazalnikov in pozneje na podlagi aritmetične sredine le-teh izrazi v odstotkih in indeksih ravni (Pečar 2005).

5