Tudi tvoje mnenje šteje

	bo koristila trenutnim državam članicam in državam kandidatkam
	bo škodovala trenutnim državam članicam in koristila le državam kandidatkam
	bo škodovala vsem državam
	ne vem

Zadnje objave

Domov

Širitev Evropske unije

Informacije

Predvidevane širitve Evropske unije predstavljajo izpolnjevanje starih zavez

Prispeval: Filip Dobranic
sobota, 24. oktober 2009
Predvidevane širitve Evropske unije predstavljajo izpolnjevanje starih zavez, v prihodnosti se lahko zgodi še marsikaj V ponedeljek, 19. oktobra 2009, je na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani potekala deseta javna razprava v okviru projekta 'Tudi tvoje mnenje šteje – z razpravami do naše Evrope', ki ga izvajamo na Zavodu za kulturo dialoga Za in Proti. Na tokratnem srečanju, ki je potekalo v sproščenem vzdušju, smo se z gosti in obiskovalci pogovarjali o nadaljevanju procesa evropskih integracij v okvirih Evropske unije (EU), pri čemer smo na eni strani izpostavili priložnosti in ovire trenutno načrtovane geografske ekspanzije EU na Zahodni Balkan in Turčijo, na drugi strani pa prespraševali pomen novega institucionalnega okvira, kakršnega predvideva Lizbonska pogodba. Razprave se je udeležilo šest strokovnjakov iz različnih področij proučevanja evropskega povezovanja, in sicer mag. Zijad Bečirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije, dr. Milan Brglez, predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV, mag. Irena Brinar s Službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na FDV, dr. Marjan Svetličič, predstojnik Centra za proučevanje mednarodnih odnosov, dr. Žiga Vodovnik s Centra za kritično politologijo ter ga. Mihela Zupančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Razpravo je povezoval Samo Novak, sodelavec Zavoda za kulturo dialoga Za in proti. Na začetku razprave je ga. Zupančič izpostavila, da gre v kontekstu izvajanja trenutne politike širitve pravzaprav za izpolnitev preteklih zavez EU, da se države Zahodnega Balkana vključi v proces evropskih integracij, s tem pa zagotovi večjo stabilnost na območju, ki ne predstavlja le najožje soseščine trenutnih držav članic, ampak nesporno tudi del Evrope. Mag. Bečirović je poudaril, da ne glede na to, da se med kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU nahajajo tudi trenutnim članicam kulturno in versko drugačne države, to samo po sebi nikakor ne predstavlja ovire družbeni kohezivnosti med državami članicami v prihodnosti. Po njegovem mnenju namreč vse te države s trenutnimi članicami delijo univerzalne vrednote, ki jih ne gre pripisovati zgolj eni kulturni ali verski tradiciji. Če omenjene razlike za proces širitve predstavljajo oviro ali priložnost, bodo pokazali evropski državljani, med katerimi pa se v zadnjih letih zaradi neopravljenih nalog evropskih institucij, tako mag. Bečirović, dviga raven evroskepticizma. Kritično se je do procesa širitve opredelila mag. Brinarjeva, ki je poudarila, da so bile evropske integracije v obdobju svoje prosperitete dobra stvar, ki pa je z lastnim razvojem izgubila jasno vizijo prihodnosti. Po njenem mnenju je z ekspanzijo EU na t.i. Vzhodni blok vstop v evropske integracije postal stvar prestiža, članstvo samo po sebi pa ključni motiv držav kandidatk. Ker bodo nadaljnje širitve EU potekale izključno na manj razvite države se poraja tudi vprašanje, kolikšna trenja bo to ustvarilo med neto plačnicami in neto prejemnicami sredstev evropskega proračuna. Dr. Svetličič je dejal, da bo do trenj sicer zagotovo prišlo, vendar pa se morajo bogate države zavedati, da razširjena EU predstavlja učinkovitejši odgovor na t.i. azijsko 21. stoletje. Dodal je, da izplačila iz evropskih skladov manj razvitim državam predstavljajo izjemno nizko ceno v primerjavi z izboljšanjem globalnega geostrateškega položaja razširjene Unije. V nadaljevanju razprave smo se dotaknili širših vprašanj, ki se nanašajo ne le na geografsko ekspanzijo EU, ampak tudi na način in smisel poglabljanja skupnega organiziranja držav, vpletenih v proces evropskih integracij. Dr. Vodovnik je dejal, da vprašanje, ali širitev EU predstavlja projekt političnih in gospodarskih elit ali projekt evropskih državljanov, ostaja odprto. Izpostavil je tudi dejstvo, da EU za enkrat ostaja primarno integracija suverenih držav, ki še vedno temelji na zastarelih konceptih iz prve polovice 17. stoletja, morala pa bi predstavljati drzen poizkus izumljanja novega. Enega izmed takšnih poizkusov predstavlja tudi Lizbonska pogodba, ki po mnenju dr. Brgleza v delovanje EU sicer ne vnaša nove vsebine, prinaša pa novo formo delovanja integracije. Poudaril je tudi, da gre pri tej novi formi za občutljivo zadevo, kar nenazadnje kaže tudi nestrinjanje nekaterih držav z deli Lizbonske pogodbe – na primer z varstvom človekovih pravic – ki v Evropi ne bi smeli biti več problematični. Poleg tega je dr. Brglez dejal, da je izumljanje nove forme delovanja za EU ključnega pomena, v kolikor želi igrati pomembnejšo vlogo v svetu, saj se mora usposobiti navznoter, če želi z enotnim glasom govoriti navzven. K razpravi je pomembno prispevala tudi publika, večinoma študentke in študenti, ki so ob koncu formalnega dela razprave podajali svoje komentarje in postavljali vprašanja govorniškemu panelu. Le-ta so se nanašala na različna področja obravnavane tematike – od transparentnosti in učinkovitosti implementacije Lizbonske pogodbe, demokratičnosti ponovljenega irskega referenduma o Lizbonski pogodbi, vprašanja ali se EU lahko širi, brez da bi se navzven še bolj zapirala, pa do možnosti referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Vabimo Vas, da si ogledate videoposnetek celotne razprave, ki ga je pripravila snemalna ekipa Studia 12 in je na voljo na njihovi domači strani, kot tudi preko spletne povezave na domači strani našega projekta.

Vabilo na razpravo - Širitev Evropske unije

Prispeval: Peter Mesarec

sreda, 07. oktober 2009

»Tudi tvoje mnenje šteje - z razpravami do naše Evrope«

www.tvojemnenjesteje.si

www.zainproti.com

ZA IN PROTI, ZAVOD ZA KULTURO DIALOGA in DEBATNI KLUB FDV

VABITA

na javno razpravo z naslovom:

ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE

ki se bo zgodila

v PONEDELJEK, 19. oktobra ob 18.uri

na Fakulteti za družbene vede

GOSTJE RAZPRAVE:

Mag Zijad Bečirović, IFIMES

Dr Milan Brglez, Fakulteta za družbene vede

Mag Irena Brinar, Fakulteta za družbene vede

Dr Marjan Svetličič, Fakulteta za družbene vede

Dr Žiga Vodovnik, Fakulteta za družbene vede

Mihela Zupančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji

Moderator: Samo Novak

Projekt »Tudi tvoje mnenje šteje - z razpravami do naše Evrope« podpira Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v okviru pobude za spodbujanje dialoga o prihodnosti EU s skupnim imenom Debate Europe. Mnenja in stališča, izražena na dogodku in objavljena na spletni strani, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, zato Evropska komisija zanje ne prevzema nobene odgovornosti.

[ Nazaj ]