Med njimi je tudi Tomaž Radič, ki nam je poslal tole mnenje:

"Narava in planet Zemlja morata biti naša prioriteta,seveda je zato ekologija na prvem mestu. Šele nato pridejo na vrsto posamezniki, gospodarske družbe in njihovi interesi. Brez odlične kondicije našega planeta ne bo niti gospodarskega razvoja, niti življenja. Torej, v prvi vrsti okolje, ne glede na to kaj o tem menijo giganti in velike korporacije. V tem pa bi si mogli biti enotni. Gospodarski razvoj, z ogromno mero zaščite okolja. Vse ostalo početje je nesmisleno in bedasto. Srečno!"

Iz Bele krajine pa se nam je oglasila Vesta Vanell, kjer se prav tako spopadajo s vprašanjem ali dati prednost gospodarskemu razvoju in čim boljši prometni povezanosti ali vrovanju neokrnjene narave. Takole je zapisala Vesta:

"Tudi sama si želim, da moje mnenje šteje! Kmalu bo štiri leta, kar sem se preselila v  Belo Krajino, najbolj pa me moti to, da si tu  domačini praktično želijo avtocesto, ker so prepričani, da jim samo še to manjka. Oziroma, so jih prepričali...priseljenci pa smo drugačnega mnenja. [...] Saj tu je kot na dlani, da je treba razviti turizem, ekološko kmetovanje, poodništvo, turistične kmetije, jahanje, čolnarjenje, nabiranje zdravilnih zeliščin podobne reči. Vse to pa bo kot ironija, če bo treba kar naprej prečkati avtocesto in poslušati hrup z nje, da ne govorim o onesnaženju zraka.  Bela Krajina je za takšen nepovratni eksperiment dosti premajhna. Verjetno ni mogoče ustaviti gradnje avtoceste na Metliko. A to je bil itak prvotni načrt. Že to je čisto odveč! Ampak, ker imamo tu v tej majhni deželici tri občine, pa nobena ne želi ostati odrezana...Tako je prišlo do tega ipsilona... Kaj sama čutim o tej temi, sem napisala za lokalni časopis Belokranjec."

Vestin prispevek si lahko preberete tukaj

Svoje komentarje lahko pustite na spletni strani ali jih pošljete na E-naslov E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript . Na ta naslov lahko pošljete tudi vprašanja oz. opozorite na probleme za katere menite, da jih moramo posebej izpostaviti na razpravi v Trbovljah 30. januarja 2009! Ne pozabite: Tvoje mnenje šteje!!

Javna razprava

Mala dvorana Delavskega doma Trbovlje (Trg svobode 11a, Trbovlje)

Petek, 30. januar 2009, ob 17. uri

GOSTJE (ki so že potrdili udeležbo na dogodku):

• dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu

• mag. Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere - Slovenske fundacije za trajnostni razvoj

• Marko Agrež, direktor Termoelektrarne Trbovlje

• Iztok Virant, generalni direktor Lafarge Cement

V okviru razprave bo potekala tudi krajša debata študentov Univerze v Ljubljani na trditev »Gospodarski razvoj je bolj pomemben kot varovanje okolja«. Debatirali bodo Miha Andrič in Maja Cimerman na zagovorniški strani ter Črt Podlogar in Filip Dobranić na negacijski strani.

***

Zasavje je regija, ki sta jo v zgodovini zaznamovala premogovniška in industrijska proizvodnja, danes pa so zanjo značilni trendi izrazitih dnevnih migracij in mešane socialne sestave prebivalstva, prostorska utesnjenost in dolgotrajna degradacija in onesnaženost okolja.

Zasavska regija redno vlaga v politike povezane z varstvom okolja in trajnostnim razvojem. Zasavska regija je tako v letu 2005 namenila četrtino sredstev med vsemi investicijskimi sredstvi varstvu okolja, kar je največ med vsemi slovenskimi regijami.

Istočasno pa ne gre spregledati, kot opozarja regionalna civilna družba, negativnih učinkov, ki so posledica odpiranja gospodarstva in zagotavljanja novih delovnih mest. Raziskave v sklopu projekta ''Zdravje za Zasavje'' so pokazale na povišano stopnjo tveganja za obolelostjo za rakom v regiji. Ista raziskava je izpostavila tudi do dvakrat višjo stopnjo obolelosti na pljučih pri majhnih otrocih, ki živijo v bolj onesnaženih delih regije in pa negativno odstopanje po bolniškem staležu od slovenskega povprečja. Opozorila, ki jih sproža civilna družba v Zasavju so predvsem kritika državnih in lokalnih oblasti, ki domnevno dopuščajo onesnaževanje okolja zaradi političnih kompromisov. Ob možnih negativnih socialnih učinkih opustitve sektorja proizvodnje v socialno že tako ranljivem okolju se zdi, da je kompromis, ki bi zadovoljil obe strani, nemogoč. Vendar so prav tovrstne, na prvi pogled nerešljive dileme tiste, ki bodo nujno prisotne v procesu bolečega prestrukturiranja celotnega svetovnega gospodarstva v smeri trajnostnega razvoja.

(Več o ozadju obravnavane tematike preberite v rubriki Analiza)

***

Projekt podpira Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v okviru pobude za spodbujanje dialoga o prihodnosti EU s skupnim imenom Debate Europe. Mnenja in stališča, izražena na dogodku in objavljena na spletni strani, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, zato Evropska komisija zanje ne prevzema nobene odgovornosti.